10 milijonov evrov manj za umetno inteligenco: Rončević denar preusmerja v krpanje proračunske luknje

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je ustavil javno naročilo za vzpostavitev nacionalnega dostopa do storitev generativne umetne inteligence. Deset milijonov evrov, kolikor je bilo za projekt predvidenih na leto, bo ministrstvo v trenutnih finančnih razmerah raje namenilo zmanjševanju ugotovljenega proračunskega primanjkljaja.

Gre za projekt nacionalne platforme, prek katere naj bi bil uporabnikom v Sloveniji omogočen dostop do različnih storitev generativne umetne inteligence. Rončević je zdaj podpisal sklep o ustavitvi javnega naročila z naslovom Dostop in konfiguracija dostopov do platforme z vrhunskimi jezikovnimi modeli.

Odločitev je povezana predvsem s finančnim stanjem na ministrstvu. Ob pregledu izvrševanja letošnjega proračuna so namreč ugotovili, da bo do konca leta za izpolnjevanje vseh obveznosti zmanjkalo približno 133 milijonov evrov.

Največji primanjkljaj pri osnovnih in srednjih šolah

Največji del manjkajočega denarja odpade na področje osnovnega in srednjega šolstva. Po podatkih ministrstva znaša ta primanjkljaj 111,6 milijona evrov.

Dodatnih 21,3 milijona evrov manjka na področju visokega šolstva. Od tega je približno 20 milijonov evrov potrebnih za zakonske obveznosti pri financiranju visokega šolstva, 1,3 milijona evrov pa za raziskovalno infrastrukturo FAIR.

Ministrstvo je z notranjimi prerazporeditvami že zagotovilo približno 20 milijonov evrov za najnujnejše potrebe. Kljub temu je po takratnih izračunih ostalo še približno 113 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja.

Prav v tem kontekstu je treba razumeti tudi odločitev o ustavitvi projekta nacionalne platforme umetne inteligence. Deset milijonov evrov letno, ki bi jih sicer namenili javnemu naročilu, bo zdaj usmerjenih v zmanjševanje finančne vrzeli.

Največji del manjkajočega denarja odpade na osnovno in srednje šolstvo, kjer po podatkih ministrstva primanjkljaj znaša 111,6 milijona evrov.

Rončević: Najprej zakonske obveznosti

Minister Borut Rončević poudarja, da mora ministrstvo v trenutnih razmerah najprej zagotoviti denar za obveznosti, ki jih mora izpolniti po zakonu.

»V razmerah, ko ministrstvu primanjkuje sredstev za izpolnjevanje zakonskih obveznosti, moramo jasno določiti prioritete.«

Po njegovih besedah je zato treba sredstva, kjer je to mogoče, prerazporediti tako, da se zmanjšuje ugotovljeni primanjkljaj.

Odločitev tako ni predstavljena kot odpoved razvoju umetne inteligence, temveč kot posledica finančnih omejitev. Na ministrstvu bodo možnosti za nadaljnje aktivnosti na tem področju preučili glede na razpoložljiva sredstva in dejanske potrebe izobraževalnega ter raziskovalnega sistema.

Projekt napovedala prejšnja vlada

Nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco je novembra lani ob robu obiska vlade v goriški regiji napovedal takratni premier Robert Golob.

Takrat je bilo predstavljeno, da bi Slovenija z nacionalno platformo državljanom omogočila brezplačen dostop do različnih orodij umetne inteligence. Uporabljali naj bi jo lahko posamezniki, zaposleni v podjetjih in javnem sektorju ter raziskovalci.

Golob je ob napovedi projekt predstavil kot ambiciozen korak Slovenije na področju umetne inteligence in poudaril željo, da bi bila Slovenija med prvimi državami na svetu z vzpostavljeno nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco.

Preden se lahko uresničijo nove razvojne ambicije, mora ministrstvo najprej zagotoviti denar za že obstoječe zakonske obveznosti. 

Danes je slika precej drugačna. Preden se lahko uresničijo nove razvojne ambicije, mora ministrstvo najprej zagotoviti denar za že obstoječe zakonske obveznosti. Deset milijonov evrov, predvidenih za nacionalno platformo, bo zato namesto za nov projekt namenjenih zmanjševanju proračunske luknje.