Iz Evropske komisije pohvale na račun slovenskega predsedovanja, Evropskemu parlamentu pa levica vsilila resolucijo o Sloveniji

Medtem ko voditeljica Socialnih demokratovTanja Fajon o slovenskem predsedovanju Svetu EU govori kot o zamujeni priložnosti, pa tudi iz vrst njenih strankarskih kolegov na račun Slovenije letijo pohvale. 

Potem ko je slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije javno že hvalil podpredsednik Evropske komisije, socialist Franz Timmermans, je včeraj pohvale izrekal še njegov komisarski kolega za pravosodje, liberalec Didier Reynders.

Levemu delu politike pa je v Evropski parlament uspelo vložiti resolucijo o vladavini prava v Sloveniji, ki jo bodo evroposlanci obravnavali v četrtek. Resolucija, ki so jo pripravile stranke evropskih socialistov, liberalcev, zelenih in skrajne levice, se bere kot božičkov seznam želja KUL koalicije, ki v mnogih točkah nima veliko skupnega z realnostjo, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Kjer pišemo tudi o veliki vrzeli med med vsebino resolucije in realnim stanjem ter razlikah v videnju Slovenije v različnih evropskih institucijah in razlogih zanje. 

Vse več pohval na račun uspešnega predsedovanja Slovenije Svetu EU

»Izrekam pohvalo slovenskemu predsedstvu, saj sem se prav zaradi slovenskega predsedstva lahko pogajal v imenu celotne Evropske unije,« je po podnebnem vrhu v Glasgowu zapisal podpredsednik Evropske komisije Franz Timmermans. Socialist, ki zna biti do slovenske vlade tudi izjemno kritičen. Spomnimo se samo bojkota skupinskega fotografiranja zaradi izjave ministra Aleša Hojsa o biserih in svinjah.

Prav slovenskemu predsedstvu je pripisal zasluge, da je Evropa na podnebnem vrhu nastopila enotno. Včeraj s pohvalami na račun predsedstva in slovenskega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča ni skoparil komisar za pravosodje, liberalec Didier Reynders. »Hvala predsedstvu iz Slovenije, ki nas je usmerjalo zadnjih šest mesecev. Zahvaljujoč tvojemu trudu, Marjan [Dikaučič], je prišlo do napredka na več področjih.« Pri tem posebej izpostavi dogovor o digitalizaciji komunikacije v pravosodju, do katerega so prišli v pičlem enem mesecu.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1469341115056857092

Med nekaj zadnjih uspehov slovenskega predsedstva lahko uvrstimo tudi sprejem odločitve, da je Hrvaška pripravljena na vstop v Schengen, in podaljšanje evropske uredbe o mobilnem gostovanju kot doma do leta 2032. Uredba, zaradi katere smo lahko v Evropski uniji koristili mobilne storitve po enakih cenah kot doma, bi se sicer iztekla prihodnje leto.

Predsedstva manjših članic so po številu osebja manjša od predsedstev večjih članic, zato se od njih pričakuje nekoliko manj, pa vendarle je Slovenija v praktično vseh pogledih presenetila ter predsedovanje vodila nad vsemi pričakovanji. Celo če bi ga zaključili že sredi novembra in zadnji mesec in pol ne delali nič, bi po informacijah naših virov predsedovanje lahko označili kot uspešno.

Resolucija o Sloveniji, ki se bere kot božični seznam želja koalicije KUL

A po drugi strani lahko istočasno spremljamo očitke o tem, da dosjeje slovenskemu predsedstvu že »krade« Francija, ki bo predsedovala po novem letu, Slovenija pa je v zadnjih mesecih večkrat na dnevnem redu zasedanj Evropskega parlamenta.

To velja tudi za tokratno plenarno sejo, na dnevni red katere so stranke Socialistov, Liberalcev, Zelenih in evropske Levice uvrstile tudi Resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji s posebnim poudarkom na zamudi pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev.

Resolucija pozdravlja imenovanje evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije ter poziva slovensko vlado k ustavitvi postopkov iskanja drugih kandidatov ter kritizira predlog zakona o državno-tožilski službi. Opozarja tudi na zamujanje pri imenovanju domačih tožilcev na izpraznjena mesta.

Velik del besedila je namenjen medijem in novinarjem, ki naj bi jih vlada nadlegovala s spletnimi napadi in sovražnimi kampanjami na družbenih omrežjih. Posebej poudarja pomen financiranja STA in opozarja na finančno podhranjenost javne RTV Slovenija, svari pred upadanjem uredniške avtonomije in padanjem Slovenije na lestvici svobode medijev.

Predlagatelji so zaskrbljeni tudi nad vladanjem z odloki namesto zakoni na področju ukrepov za omejevanje epidemije covida-19, domnevnim zastraševanjem javnih funkcionarjev in institucij pri opravljanju svojega dela, spremembah zakona o policiji, kjer pozivajo k zagotovitvi samostojnega dela policije in nevmešavanja politike v delo policije.

Kritični so tudi do domnevnih kršitev človekovih pravic, predvsem prosilcev za azil, Romov in revnejših prebivalcev Slovenije ter omejevanja civilne družbe. Opozarjajo na razdeljenost v družbi in javnem diskurzu ter pozivajo k ohranitvi temeljnih evropskih vrednot in spoštovanju Ustave ter mednarodnega prava.

Resolucija se bere, kot bi jo pisala protestna ljudska skupščina, ki na Trgu Republike postavlja neprimerne skulpture iz snega. Vključuje popoln seznam kritik aktualne vlade, ki jih premore KUL opozicija, pri čemer nekatere ne držijo, nekatere druge pa ne držijo več.

Slovenci v ozadju resolucije

Čeprav med podpisniki ni slovenskih evroposlancev, iz besedila resolucije lahko razbiramo argumente, ki jih v javnosti redno ponavlja Tanja Fajon, ki te dni senco na Slovenijo meče v časopisu Politico, a pri tem še zdaleč ni edina.

https://twitter.com/tfajon/status/1469277188746792970?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Etweet

Poleg preostalih treh evropskih poslancev iz slovenske levice (Joveva, Grošelj, Brglez) naj bi predlagatelje resolucije po podatkih naših virov zalagala tudi nekdanji obrambni minister v vladi Alenke Bratušek Roman Jakič in nekdanji zunanji minister in nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl, ki se celo javno hvali, da informira neposredno predsednico komisije LIBE Sophie in't Veld, sicer prvopodpisano pod omenjeno resolucijo in njegovo nekdanjo kolegico iz ALDE.

Vajgl, ki se je nedavno včlanil v stranko SAB, kar je že četrta stranka v njegovi karieri (bil je že član strank LDS, Zares in Desus), naj bi znova imel politične ambicije, ni pa še jasno, kakšne. Omenja se vse od kandidature za predsednika republike do funkcij na evropski ravni ali v Združenih narodih.