Ivan Sivec, avtor šmarnic o Filipu Terčelju: Pisatelj, ki je prehitel Franceta Bevka  

Kar delam, črpam iz slovenskih korenin in Slovencem vračam. Foto: Jaka Krenker/Domovina
Pred 70 leti smo se vsak četrtek zbrali na vasi in ob radiu prepevali. – Kritika narodno-zabavne glasbe verjetno izvira iz nevoščljivosti. – Delitev Slovenije na ruralno in urbano je velik nesmisel. – Ko sem začel brati Terčeljeve pesmi in prozo, sem pred njim takoj pokleknil. – Ogromno pesmi, ki jih prepevamo v cerkvi, je Terčeljevih. – Terčelj je zagotovo premaknil svet.   Diplomirani slavist in magister etnoloških znanosti Ivan Sivec (73) je najplodovitejši in najpriljubljenejši slovenski pisatelj v zgodovini. Napisal je 176 knjig v skupni nakladi 350.000 izvodov. Če bi zložili eno na drugo, bi nastal 6600 metrov visok stolp, višji od Triglava in Škrlatice skupaj. Po njegovih knjigah so bili posneti štirje filmi. Njegova najnovejša knjiga so šmarnice o Filipu Terčelju (Založba Iskreni). Ivan Sivec je vso kariero delal kot profesionalni radijski novinar in urednik s širokim znanjem muzikologa, etnologa in zgodovinarja. Napisal je več kot 3000 besedil za najboljše narodnozabavne in druge glasbene skupine. Mnoge pesmi so uspešnice, ki so jih peli Avseniki in Slak ter Oto Pestner (67) in Helena Blagne (59). Največji slovenski pisatelj je nedvomno Ivan Cankar, najpriljubljenejši pa Ivan Sivec. Predstavljajte si, da bi se znašli v doživljenjskem zaporu ali pred sodnikom, ki bi vas za ceno življenja vprašal, kdo ste. Kako bi se mu predstavili, če bi v enem ali dveh stavkih morali povedati nekaj o sebi?   Hm. Vsekakor takole: sem družinski oče, imam dva otroka, tri vnuke, družina je na prvem mestu. Zatem pa bi rekel, da sem pisatelj in pisec besedil. Omenjate priljubljenost. Verjetno zaradi obsega: napisal sem 176 knjig različnih žanrov. Sem učenec ustvarjalne šole pisanja in vem, kako je treba obdelati določeno temo. Eno je slikanica, drugo je zgodovinski roman, tretje je povest. Doslej je največ knjig napisal France Bevk – 124. Moj cilj je bil 125 knjig, a jih je nastalo že precej več. (smeh)   Ste tudi vsestranski pisatelj. Vaša osnovna kariera je novinarska, za Radio Slovenija ste delali reportaže. Ste tudi muzikolog, pisali ste skladbe za ansamble, predvsem narodnozabavne. Vaša osnovna žilica pa je to, da ste etnolog in zgodovinar. Kako zajemate tako na široko?   To pravzaprav ni tako široko, ampak je to vse moje življenje. Kar delam, črpam iz slovenskih korenin in Slovencem vračam. Zanima me vse, predvsem pa slovenska zgodovina, v katero sodijo tudi pesmi, literatura, običaji ... Že kot osnovnošolec sem popisoval običaje za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Dr. Niko Kuret, takrat najbolj znan etnolog, avtor vsem poznanih dveh velikih knjig Praznično leto Slovencev, me je povabil, da bi postal eden od informatorjev, popisovalcev ustnega izročila. Takrat sem se seznanil z narodnimi običaji, ki so mi zelo všeč. Užival sem v delu na podeželju, kjer so korenine običajev. Tudi doma v rodnih Mostah pri Komendi smo še živeli v skupnosti, v kateri smo imeli skupna dela in tudi skupno rajanje, recimo ob pustu ali ohcetih. V tem sem res užival. Ko je po koncu ličkanja koruze godec zaigral, so starejši zaplesali, jaz pa kot fantič seveda še ne, bilo pa mi je zelo všeč in glasba mi je ostala v ušesih.   Odraščal sem z Avseniki. Letos praznujemo sedemdeset let njihove glasbe. To je bila nova zvrst glasbe, narodnozabavna. Doma takrat še nismo imeli radijskega sprejemnika, hodili smo ga poslušat k sosedu. Takrat se je ob Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov zbralo pol vasi. To je bilo pred sedemdesetimi leti, jaz sem bil takrat star štiri leta. To je bil praznik na vasi. Ljudje so prej prišli domov s polja, prej so zaprli delavnice. Zbrali smo se na trati, vas se je povezala, to je bilo tudi neke vrste družabno srečanje. Predvsem pa je bila glasba nekaj izjemnega.   Rekli ste, da je narodnozabavna glasba nova. Pravzaprav pa gre za nadaljevanje ljudske glasbe – posodobljene, a enake. Koliko pesmi ste napisali in za koga?   Intervju je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem Tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 001 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.


Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30

Prihajajoči dogodki

JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00
JUL
23
Glasba mladih IV
19:30 - 21:30
JUL
24