Hitra rast okuženih in žrtev zaradi koronavirusa napoveduje konec švedskega eksperimenta mehkega ukrepanja

O švedskem eksperimentu najbolj milih ukrepov proti širjenju virusa v Evropi smo že pisali. Mnoge so proti tej skandinavski državi z zanimanjem pogledovali ali so Švedi tisti, ki so našli pravo razmerje med (blažjim) zaščitniškim obnašanjem in posledično nižjo škodo za gospodarstvo.

A število okuženih, predvsem pa smrtnih primerov na Švedskem raste mnogo hitreje kot v soseščini, zato je vlada že pripravila zakon, ki ji bo dal večja pooblastila in ji omogočal hitro in neposredno sprejemanje strožjih ukrepov.

Švedski eksperiment se tako očitno končuje. Kljub temu pa je premier Stefan Löfven, ki prihaja iz vrst Socialnih demokratov, je ta teden dejal, naj se državljani pripravijo na tisoče mrtvih zaradi Covida-19. 

Švedska sprejema predlog zakona, ki bo vladi omogočil hitrejše odločanje v boju proti epidemiji novega koronavirusa. Nov predlog, ki se mu obeta podpora in naj bi začel veljati 18. aprila, bi vladi podelil dodatne pristojnosti samostojnega in s tem hitrejšega odločanja v času koronavirusne krize. Vlada bi preko njega lahko zaprla pristanišča, šole, telovadnice, restavracije, trgovine in druga podjetja, ne bi pa mogla na primer uvesti policijske ure. Sprejeti ukrepi bodo morali vseeno na odobritev v parlament, ki jih lahko tudi prekliče.

Da prihaja do spremembe, je nakazala izjava ministrice za zdravje Lene Hallengren: "Izkušamo zgodovinsko zahtevno situacijo in potrebujemo možnosti za sprejemanje težkih odločitev, če bo to potrebno," je dejala. "Tudi če parlament deluje hitro, lahko to pomeni, da izgubljamo dneve. Nismo pripravljeni tvegati," je še povedala.

Švedska se za enkrat še zanaša na milejše ukrepe. Tako je prepovedala prireditve z več kot 50 udeleženci in obiske domov za starejše. Državljane stalno osvešča, naj se v javnosti držijo vsaj meter in pol drug od drugega, skrbijo za higieno rok in kašlja, bolni ostanejo doma, vsi pa naj omejijo potovanje in če se le da, delajo od doma. Starejšim od 70 let priporočajo, da omejijo stike in ostanejo doma. Kljub temu Švedi še vedno v šolo pošiljajo otroke, se frizirajo, nakupujejo in hodijo v restavracije.

Čeprav se Švedski pristop zdi mamljiv in glede pravega načina ukrepanja ostaja veliko neznanega, pa je že dovolj podatkov, ki nakazujejo, da ta laissez-faire pristop predstavlja nevarno igro s človeškimi življenji. Na Švedskem je namreč več smrtnih žrtev, kot pri njenih skandinavskih sosedah, Švedska ima trenutno 10.151 potrjenih primerov koronavirusa in 887 smrtnih žrtev, kar je v vseh pogledih več kot v sosednjih državah. Po številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev pa je trenutno takoj za Veliko Britanijo, ki ji napovedi ne kažejo najbolje.

Okužbe se širijo v domovih upokojencev

Zdi se, da Švedska ni uspela zaščititi svojih najbolj ranljivih državljanov - starejših. Iz države namreč prihajajo zaskrbljujoča poročila, da se je virus razširil na tretjino domov za ostarele v Stockholmu, kar je povzročilo močno naraščanje smrtnih žrtev. Prav tako švedski starostniki še zdaleč niso osamljeni ali posebej drugače zaščiteni pred stiki z drugimi.

Bolnišnice so predvsem v glavnem mestu, ki je epicenter izbruha, že prenatrpane in zaposleni prezaposleni, vojska pa je začela po večjih mestih postavljati terenske bolnišnice. Švedski premier Stefan Löfven je ta teden izjavil, da naj se državljani pripravijo na tisoče mrtvih taradi Covid-19. Država je širjenje virusa začela analizirati tudi preko anonimiziranih podatkov operaterja Telia, ki ji bodo pokazali gibanje ljudi .

Prav tako nič ne kaže, da bo kriza švedsko gospodarstvo obšla, saj brezposelnost tam raste podobno kot v drugih naprednih gospodarstvih. Po uradnih ocenah naj bi se Švedski BDP letos zmanjšal za 3,4 odstotka, kar bi pomenilo, da v sesutje gospodarstva vodi predvsem upad svetovnega povpraševanja, motnje v proizvodnjih verigah in kolektivni strah po vsem svetu – ne glede na dogajanje v državi.

Če sta se sprva za švedsko strategijo ogrevali Velika Britanija in Nizozemska, sta obe sedaj že spremenili svojo strategijo soočanja s koronavirusom. Na vprašanje, zakaj Švedska strategija odstopa od drugih držav, je vplivni bivši švedski epidemiolog Johan Giesecke odgovoril: "To je zato, ker vsi drugi delajo narobe."

Švedska je v zadnjih nekaj tednih doživela tudi nekaj, kar so mediji poimenovali "narodnozdravstveni nacionalizem" oz. folkhälsonacionalizem, ki Švedsko slavi kot otok zdrave pameti v paniki in nasprotovanju znanosti. Strah pred novim koronavirusom je tam trenutno izjemno nizek, pa čeprav je država že precej pri vrhu po številu umrlih glede na število prebivalcev.

Gotovo bo v pomoč, da ima država zdravstveni sistem, ki velja za enega najboljših na svetu. Kljub temu pa tudi znotraj države številni opozarjajo, da država ne upošteva 14 dnevnega zamika, ki pokaže število obolelih ter da ukrepa napak.

Med drugim je peticijo, ki zahteva ukrepe, skladne s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, podpisalo 2.000 strokovnjakov in akademikov. Ti opozarjajo, da država ne sme biti evropska izjema in da izkušnje iz Kitajske in Južne Koreje kažejo, da so strožji ukrepi pomembni.