Država, na katero se sklicujejo tisti, ki si želijo milejših ukrepov proti širjenju koronavirusa

Uredništvo
0
Vir foto: pixabay

Tisti, ki v svetovni koronavirusni krizi zagovarjajo milejši pristop pri odrejanju ukrepov samoosamitve, za zgled pogosto navajajo Švedsko. Medtem, ko je praktično vsa Evropa ustavljena, je na namreč na Švedskem situacija bistveno bolj sproščena, o najhujših restriktivnih ukrepih, ki drugod že veljajo, vlada še ne razmišlja.

Glede na to, da so njene sosede ubrale restriktivnejšo pot, bo švedski primer v prihodnjih letih verjetno zaželen predmet preučevanja razvoja epidemije. Toda, za kakšno ceno življenj – oz. za kakšno ekonomsko ceno pri njenih sosedah, pa zaenkrat ostaja vprašanje.

Medtem ko so Švedske sosede Danska, Norveška in Finska uvedle stroge ukrepe izolacije za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni, so Švedi pri ukrepih precej bolj sproščeni. Danci so šole, podobno kot Slovenija in večina drugih držav, zaprli 16. marca. Danska je prav tako zaprla lokale, restavracije in druge storitvene dejavnosti, omejila javni promet in omejila druženje na javnih površinah, uvedla nadzor na mejah.

Na Švedskem niso uvajali nadzora na mejah, prav tako javni promet poteka nemoteno, bari in restavracije ostajajo odprti, omejili so le samopostrežne restavracije in uvedli dodatne dezinfekcijske zahteve za gostince.

V zadnjem tednu so na Švedskem prepovedani javni dogodki z več kot 50 udeleženci, še prejšnji teden je bila omejitev postavljena na 500. Vlada je delodajalcem svetovala, da ljudem uredijo delo od doma, niso pa še zapirali služb. Starejšim od 70 let in kroničnim bolnikom dihal svetujejo, naj se samo-izolirajo.

Je možno omejiti širjenje epidemije brez drakonskih ukrepov?

Večina Evrope iz samo-izolacije nejeverno gleda sproščenost Švedske v času epidemije, kljub temu pa so Švedi pristopu svoje vlade sorazmerno naklonjeni (čeprav nekateri opozarjajo na tveganja).

Švedska vlada se zanaša na odgovornost državljanov, hkrati pa želi omejiti širjenje brez drakonskih ukrepov. Po njihovem prepričanju sta rešitvi iz te krize le dve; da se populacija prekuži ali pa da se odkrije cepivo.

Glede na to, da bi cepivo po najbolj optimističnih scenarijih za široko uporabo dobili v 18 mesecih, se bolj zanašajo na prvo možnost. Najbolj restriktivne ukrepe pa hranijo »za hujše čase«. Ocenjujejo namreč, da bi se sistem v dolgi izolaciji »utrudil«.

Hkrati z izolacijo starejših želijo preprečili epidemijo v rizičnih skupinah. »Na roko« v času epidemije gre Švedom tudi njihova poselitev in način življenja. Medtem ko so v južni Evropi skupna gospodinjstva več generacij pogosta, so na Švedskem praktično izjema. Švedski mladostniki se odselijo od staršev zelo zgodaj, v posameznem gospodinjstvu tako živi le nekaj posameznikov.

Po številu okužb Švedska še ne prednjači preveč

Kako bo »laissez faire« politika vplivala na širjenje epidemije, pa bo jasno že v nekaj tednih. Danes Švedska ni bistveno na slabšem kot njene sosednje države. Na Švedskem so zabeležili okrog 6.400 uradnih okužb, na Danskem denimo 4.077, na Norveškem 5.550, pri čemer ima Švedska približno 2-krat več prebivalcev kot obe sosedi.

Na milijon prebivalcev je na Švedskem tako okuženih okrog 640 ljudi, na Danskem nekaj več kot 800, na Norveškem pa približno 1000. Za primerjavo, v Sloveniji imamo zabeleženih malo manj kot 500 obolelih na milijon prebivalcev.

Preden začnemo prehitro preklinjati rigorozne ukrepe karantene je sicer smiselno pogledati podatke umrlih. Švedska od vseh nordijskih držav beleži najvišje število, 373, kar je bistveno več od Danske (161) in Norveške (62) tudi, ko v obzir vzamemo razlike v velikosti. Na milijon prebivalcev ima tako Švedska 37 mrtvih, Danska 29, Norveška pa 11,5.

Razlog za večjo smrtnost Švedov bi lahko bila tudi razlika v količini in politiki testiranj. Norvežani in Danci namreč testirajo več ljudi kot Švedi, Norvežani celo štirikrat več. Vseeno pa Švedska ni ravno pri repu držav po številu testiranj. Na milijon prebivalcev so namreč opravili več testov kot Finska, Velika Britanija, Francija in Nizozemska.

Medtem pa se v drugih državah že poznajo ekonomske posledice zaprtja držav. Danska je zabeležila 42.847 novih brezposelnih med 9. in 24. marcem. Tudi Danska se tako že spogleduje z rahljanjem najstrožjih ukrepov.

Ekonomija pred življenji ali razumnejši odziv na krizo?

Evropa z zanimanjem opazuje dogajanje na Švedskem. Včasih se skoraj zdi, da si sosede želijo porast okužb, da bi s tem upravičile svoje rigoroznejše ukrepe.

Za podajanje ocene, kdo ima bolj prav je vsekakor še prezgodaj, saj se prvi resnejši učinki ukrepov začnejo poznajo šele dva tedna po tistem, ko so vpeljani. Porast okužb na Danskem in na Švedskem je tako v večini še vedno posledica dogajanja iz časov pred najstrožjimi ukrepi.

Naslednji tedni bodo pokazali, kdo bo odnesel slabše. Toda če so imeli prav Danci, potem se lahko Švedi znajdejo v hudih težavah pri obvladovanju okužb.

Glede na to, da se s takšno epidemijo soočamo prvič, se ni neumno držati bolj strogih ukrepov, če rešijo človeška življenja. Globoka gospodarska kriza sicer na reševanje le teh prav tako ne deluje blagodejno. Družbeni in gospodarski sistem, kakršnega imamo, pa si težko privošči daljše obdobje striktne karantene.

Švedom pa znajo načrte prekrižati tudi množice priseljencev zadnjih let, ki v Švedsko kulturo nikakor niso integrirani. Nekatere ocene kažejo, da se na Švedskem virus najhitreje širi ravno med migrantsko populacijo.

Skrbi zaradi smrtnosti med starejšimi je med večinsko liberalno razmišljujočimi Švedi morda opazno manj kot drugod. Mnogi so namreč mnenja, da če bodo starejši umrli, bodo pač umrli, tako in tako bi kmalu. Mnogi si karantene, kakršno imamo drugod, tudi sploh ne znajo predstavljati.

Le čas lahko pokaže, kakšna bo cena oz. dobrobit švedskega drugačnega ravnanja.