Golob v Bruslju dobil vsaj dve lekciji: migracije se rešuje tudi z ograjo in Ukrajina se ne bo uklonila Rusiji

POSLUŠAJ ČLANEK
"Pri vsakem mirovnem načrtu je temelj pripravljenost obeh strani. Bojim se, da se obe strani pripravljata na zaostritev vojaških spopadov. To ne more biti dobra popotnica za mirovniški načrt," je dejal predsednik vlade Robert Golob na včerajšnjem vrhu EU.

Po plazu kritik je nekoliko spremenil svoje stališče. Ob tem je dejal, da je bila Slovenija med tistimi, ki je "manj govorila in bistveno več dala Ukrajini". Številke sicer kažejo, da so navedbe o tem, da je Slovenija med največjimi donatorji Ukrajini, na trhlih temeljih.

Poslanec Levice, Miha Kordiš, je besede slovenskega premierja, da novega pošiljanja slovenskega orožja v Ukrajino ne bo, toplo pozdravil.

Golob je imel tudi pri vprašanju migracij drugačno stališče od njegovih evropskih kolegov. Voditelji EU so namreč sprejeli konkretne dogovore na tem področju. Z izkupičkom je zadovoljen tudi avstrijski kancler Karl Nehammer.

"Prosim, ne sramotite Slovenije!"


"Če bi tole izjavili v Evropskem parlamentu, bi vas izžvižgali. Prosim, ne sramotite Slovenije!" se je na prvotno izjavo predsednika vlade Roberta Goloba odzvala evroposlanka Romana Tomc. Predsednik SDS-a Janez Janša pa je zapisal:

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1623618730474479616

Janša je ob tem opozoril na razliko med Slovenijo in Poljsko. Na uradnem Twitter profilu poljskega premierja Mateusza Morawieckega smo namreč lahko prebrali sledečo izjavo: "Govorili bomo o trenutni situaciji v Ukrajini in o tem, kako lahko vojaška in humanitarna pomoč podpreta Ukrajino na poti do zmage."

Golob o dodatni pomoči: Naj velike članice prispevajo svoj delež, Slovenija lahko malo počaka


To pa ni bila edina sporna izjava slovenskega premierja. Glede dodatne pomoči Ukrajini je dejal, da je bila Slovenija glede na število prebivalcev ena največjih donatoric v preteklem obdobju, zato ni nobene potrebe, da bi prehitevali: "Mislim, da je zdaj naloga na velikih članicah, ki so se do zdaj držale nekoliko ob strani. Naj one prispevajo svoj delež, Slovenija pa lahko tudi malo počaka."

Po valu kritik je slovenski premier prvotno stališče nekoliko korigiral: "Slovenija polno podpira Ukrajino in njeno neodtujljivo pravico do samoobrambe. Za dosego miru in iskanje diplomatskih rešitev sta potrebna dva, pri tem pa nikoli ni bilo dvoma, kdo je agresor in kdo žrtev. Nadaljevali bomo s pomočjo na vseh področjih. Kar šteje, so dejanja, ne prazne obljube," so zapisali.


Kasneje je v video izjavi še enkrat izpostavil, da je bila Slovenija med tistimi, ki je "mogoče manj govorila in bistveno več dala Ukrajini. In to se je danes pokazalo tudi v eksplicitni zahvali predsednika, ki je navedel tudi Slovenijo kot eno tistih držav, ki so največ prispevale konkretnih pomoči".

Kot je opozoril na Twitterju novinar Dela Peter Žerjavič, je vprašanje, ali navedbe o tem, da je Slovenija med največjimi donatorji Ukrajini, držijo. Priložil je statistiko Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo (IFW), ki kaže, da je Slovenija po pomoči v deležu BDP nekje v povprečju oziroma rahlo nad njim. Od 40 držav, ki so pomagale, je Slovenija na 14. mestu. Na prvih štirih mestih so pričakovano Estonija, Latvija, Poljska in Litva.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1623663917435179010

Kordiša je izjava Goloba "vsaj malenkost pomirila"


Najavo predsednika vlade, da novega pošiljanja slovenskega orožja v Ukrajino ne bo, pa je toplo pozdravil poslanec Levice Miha Kordiš. "Ničkolikokrat sem že dejal, da je pošiljanje orožja huda napaka, ki vodi izključno v stopnjevanje konflikta v interesu ZDA – na škodo delovnih ljudi v Ukrajini, Rusiji in Evropi," je zapisal. Današnja izjava ga je, kot pravi, "vsaj malenkost pomirila". Celotno Facebook objavo preberite spodaj: 

Vir: Facebook zajem zaslona



Premier Golob z ločenim stališčem tudi glede migracij


Na izrednem vrhu v Bruslju so voditelji držav EU govorili tudi o migracijah in ukrepih, s katerimi bi bolje varovali meje. "Slovenske izkušnje kažejo, da ograje ne rešujejo težav migracij. To stališče bom danes zagovarjal. Ne bomo podprli sredstev za postavitev ograj," je dejal pred začetkom vrha Robert Golob. Dodal je, da slovenska izkušnja kaže, da ograja ne reši problema. 

Kot smo že poročali, se je Janez Janša odzval z besedami: "Neverjetno. Tile geniji bodo dosegli le to, da nas bodo drugi ogradili." Avstrijski kancler Karl Nehammer je namreč že v sredo napovedal blokado sklepne izjave vrha, če ne bodo sprejeti konkretni dogovori glede migracij. Dejal je, da je kot avstrijski kancler zavezan h krepitvi zaščite zunanjih meja. "Zame je zelo jasno: Zavirati moramo azil po vsej Evropi in to začeti izvajati zdaj."

"Komisija EU se je strinjala, da bo zagotovila znatno podporo," je nadaljeval avstrijski kancler Karl Nehammer in opozoril, da to pomeni, da lahko mejna država EU, kot je Bolgarija, zdaj uporabi bruseljski denar za mejno osebje in vozila, nato pa z lastnimi sredstvi "okrepi ograjo na meji". Po Nehammerjevih besedah to pomeni, da EU dejansko financira ograje na meji, čeprav pravi, da tega ne počne.


Izkazalo se je, da je imel slovenski premier tudi pri tem vprašanju drugačno stališče od njegovih evropskih kolegov. Voditelji so se namreč dogovorili o vzpostavitvi pilotnih projektov pri spopadanju z migracijami. "Zelo pomembno je, da je Evropski svet jasno priznal, da so migracije evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Naš pritisk in intenzivna pogajanja so se obrestovala," pa je po koncu vrha izpostavil avstrijski kancler.

Prvi pilotni projekt predvideva mobilno in fiksno infrastrukturo na mejah, kar pomeni opazovalne stolpe, nadzorne kamere in vozila. Ali bo to vključevalo tudi gradnjo zidu? Von der Leyenova pravi, da so za tisto, kar se posameznim članicam zdi potrebno, na voljo nacionalna in tudi evropska sredstva. Zbrani voditelji so namreč v izjavi pozvali Evropsko komisijo, naj "nemudoma uporabi znatna sredstva in sredstva EU" za pomoč državam pri krepitvi njihovih "zmogljivosti in infrastrukture za varovanje meja". V izjavi je posebej omenjen "nadzor, vključno z nadzorom iz zraka, in oprema".

Ob tem so se voditelji dogovorili tudi o medsebojnem priznavanju odločb o zavrnitvi migrantov, kar naj bi omogočilo hitrejše vračanje v države izvora.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike