Evropska unija sprožila krizni sklad za pomoč kmetom, ki jih je prizadel dotok ukrajinskega žita

Evropska komisija predlaga, da se iz proračuna EU nameni 56 milijonov evrov za pomoč Poljski, Bolgariji in Romuniji pri obvladovanju povečanega uvoza žit in oljnic iz sosednje Ukrajine.

Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je kmetijskim ministrom EU-27 sporočil odločitev, da se aktivira kmetijska rezerva, da bi olajšali breme evropskih kmetov, ki jih je nedavno povečan ukrajinski uvoz žita prizadel.

Večina pomoči EU – 30 milijonov EUR – je namenjena Poljski, Bolgarija in Romunija pa bosta prejeli 17 oziroma 10 milijonov EUR.

Ukrajinsko žito namesto po svetu po Evropi

Izračun naj bi bil narejen na podlagi objektivnih meril, kot so pritisk na lokalne cene zaradi prevelike ponudbe žit in oljnic ter napetosti v logističnih verigah zaradi povečanega tranzita proizvodov iz Ukrajine.

"To je podpora kmetom, ki jih je prizadelo povečanje uvoza iz Ukrajine, in ne za posledice vojne," je na tiskovni konferenci pojasnil Wojciechowski.

Skupni znesek pomoči bi se lahko celo podvojil na 112 milijonov evrov, saj Komisija trem državam članicam dovoljuje, da podporne ukrepe sofinancirajo z odhodki iz svojih nacionalnih proračunov.

To vprašanje je na januarskem srečanju kmetijskih ministrov EU izpostavila skupina šestih držav članic – Poljske, Romunije, Madžarske, Slovaške in Bolgarije, ki se je pritožila zaradi vpliva tako imenovanih "solidarnostnih pasov" EU na države EU, ki mejijo na Ukrajino.

EU je pobudo za solidarnostne pasove sprožila konec maja 2022, da bi Ukrajini zaradi motenj, ki jih je povzročila ruska vojna, pomagala pri izvozu kmetijskih proizvodov po vseh možnih poteh – vključno z železniškim, cestnim in rečnim prometom.

Leto po začetku vojne so se ukrepi izkazali za uspešne pri spodbujanju ukrajinskega izvoza, vendar so evropski kmetje večkrat opozorili, da velike količine žita obtičijo v obmejnih regijah, kjer izrinejo lokalne proizvajalce s trga.

Slovaška in Madžarska nista vključeni

Službe Komisije so v zadnjem mesecu šest držav članic pozvale, naj predložijo podrobno oceno gospodarskega vpliva tega uvoza na kmete. Na podlagi informacij in drugih razpoložljivih podatkov je izvršni organ EU priznal težave, s katerimi se soočajo kmetje v teh regijah, in se strinjal, da bo zagotovil podporo tistim, ki so bili očitno prizadeti.

Evropski komisar zagovarja, da omejitev podpornih ukrepov na tri države ne pomeni, da kmetje v drugih državah članicah ne trpijo zaradi trenutnih razmer, vendar je pojasnil, da so njihovi trgi zaradi povečanega uvoza iz Ukrajine pod veliko manjšim pritiskom.

Zlasti prošnje za podporo, ki so prihajale s Slovaške in Madžarske, so bile zavrnjene po analizi Komisije, ki je upoštevala spremembe v stanju ponudbe na različnih trgih z žiti in oljnicami. Združenje kmetov EU Copa-Cogeca je dejalo, da je podporni ukrep "prepozen, premajhen in neusklajen", ter pozvalo Komisijo, naj podpre ukrajinske kmete in pri tem ne pozabi na svoje kmete.

Romunija ostaja poseben primer

Komisija je za določitev, ali so države upravičene do dodatne podpore, kot osnovno merilo uporabila povprečno zmogljivost skladiščenja v šestih državah v petih letih. Na podlagi tega izračuna je izvršni organ EU menil, da Romunija ni dovolj prizadeta, da bi upravičila ukrep podpore EU.

Vendar pa je komisar poudaril, da je Romunija kot glavno vozlišče solidarnostnih poti v zelo specifičnem položaju. Zato se je Komisija odločila za izjemo glede na povečan pritisk tranzitnega vozlišča, ki je privedel do višjih stroškov prevoza in skladiščenja romunskega žita.

Na dvostranskem srečanju z romunskim kmetijskim ministrom Petrejem Daea je Wojciechowski priznal, da so logistične verige Romunije zaradi njene strateške lege obremenjene, in priznal pomen pristanišča Constanta kot izvoznega vozlišča za doseganje tradicionalnih odjemalcev ukrajinskega žita in oljnic.