Rusko letalo nad Črnim morjem trčilo z ameriškim brezpilotnim letalom. Na kopnem pa potekajo srditi boji za Bahmut

Ameriška vojska je sporočila, da je rusko letalo nad Črnim morjem trčilo z ameriškim nadzornim brezpilotnim letalom, zaradi česar so ga ameriške sile sestrelile v mednarodnih vodah.

Evropsko poveljstvo ZDA je v izjavi sporočilo, da sta dve ruski bojni letali Su-27 “nevarno in neprofesionalno prestregli” ameriški dron MQ-9, ki je deloval v mednarodnem zračnem prostoru nad Črnim morjem.

Na kopnem pa so se intenzivni spopadi nadaljevali za središče vzhodnega ukrajinskega mesta Bakhmut, kjer je potekala najdaljša in najbolj krvava bitka od začetka obsežne ruske invazije.

Mesto, v katerem je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je že več mesecev epicenter spopadov na vzhodni fronti, čeprav strokovnjaki oporekajo njegovemu strateškemu pomenu.

Neprofesionalno vedenje privedlo do trčenja?

Po njegovih besedah je eden od ruskih lovcev zadel propeler letala MQ-9, zaradi česar so morale ameriške sile spustiti letalo MQ-9 v mednarodnih vodah, in dodal, da sta letali Su-27 pred trčenjem večkrat odvrgli gorivo in leteli pred letalom MQ-9 na nepremišljen, okolju škodljiv in neprofesionalen način.

Ruska in ameriška letala so med vojno že letela nad Črnim morjem, vendar je to prva znana takšna interakcija, ki predstavlja potencialno nevarno zaostritev v kritičnem času spopadov.

Brezpilotno letalo Reaper, ki ga proizvaja ameriško podjetje General Atomics, je daljinsko vodeno letalo tipa MALE (medium altitude long endurance), opremljeno z ultramodernimi senzorji na krovu (optična krogla in radar) za izvajanje nadzornih operacij pri potovalni hitrosti 335 km/h.

Z razponom kril 20 metrov ima vzdržljivost več kot 24 ur letenja. Nosi lahko več vrst orožja: lasersko in/ali GPS-vodene bombe (GBU) ali rakete Hellfire. Njegovo zemeljsko posadko sestavljajo štiri osebe. Poleg Združenih držav imajo brezpilotna letala Reaper v svojih flotah tudi številne evropske vojske, med njimi britanska, italijanska, francoska in španska.

Nebo nad Črnim morjem je prizorišče rednih interakcij med brezpilotnimi letali in letali iz držav Nata ter ruskimi oboroženimi silami.

Bitka za Bahmut se nadaljuje

“Napadalni oddelki ruske paravojaške skupine Wagner napadajo z več lokacij, poskušajo prebiti obrambo naših enot in napredovati do osrednjih predelov,” je v ponedeljek povedal Oleksandr Syrsky, poveljnik ukrajinskih kopenskih sil v Bakhmutu.

“Bolj ko se približujemo središču mesta, težji so boji in več je artilerije,” se je pridružil Jevgenij Prigožin, vodja paravojaške skupine Wagner. Tudi on je v nedeljo razmere v mestu opisal kot “težke, zelo težke, sovražnik se bori za vsak meter”.

60-dnevno podaljšanje dogovora o izvozu žita

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Verčinin je po pogovorih v Ženevi dejal, da Moskva “ne nasprotuje nadaljnjemu podaljšanju” sporazuma o izvozu ukrajinskega žita, ki so ga julija lani sklenili ZN, Ukrajina, Rusija in Turčija.

“Vendar le za 60 dni,” je dejal in poudaril, da bo njihov prihodnji položaj odvisen od oprijemljivega napredka pri normalizaciji našega kmetijskega izvoza, ne z besedami, ampak z dejanji.

Združeni narodi in Turčija so posredovali pri sporazumu med sprtima državama, ki Ukrajini – eni ključnih svetovnih žitnic – omogoča, da iz treh črnomorskih pristanišč pošilja hrano in gnojila.

120-dnevni sporazum je bil obnovljen novembra lani. Podaljšanje se izteče v soboto, na mizi pa je bilo še eno 120-dnevno podaljšanje. “Generalni sekretar Združeni narodi (ZN) je potrdil, da bodo ZN storili vse, kar je v njihovi moči, da ohranijo celovitost pobude za črnomorsko žito in zagotovijo njeno kontinuiteto,” je navedeno v izjavi ZN.

Ukrajina in Rusija sta ključni svetovni dobaviteljici pšenice, ječmena, sončničnega olja in druge hrane državam v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v delih Azije, kjer milijoni nimajo dovolj hrane. Rusija je bila pred vojno tudi največja izvoznica gnojil na svetu. Izguba teh zalog je dvignila svetovne cene hrane in spodbudila zaskrbljenost zaradi lakote.