Evropska komisija: Slovenija ima problem s pregonom gospodarskega kriminala, pranja denarja in mankom pluralnosti medijev

Evropska komisija je danes predstavila letno poročilo o stanju vladavine prava po posameznih članicah. Debata okrog poročila med novinarji ter komisarjema se je v glavnem vrtela okrog učinkovitosti oz. zmožnosti omenjenega poročila pri preprečevanju problemov, ki v Evropi nastajajo okrog vladavine prava.

Slovenijo poročilo predstavlja kot državo, kjer je sistem ustrezen, imamo pa še določene težave na področju pregona gospodarskega kriminala, sodnih zaostankov, izvajanja sistema preprečevanja korupcije v praksi, pluralnosti medijev in obravnavi zakonov.

Največ pozornosti je bilo namenjene poročilu o Poljski in Madžarski, ki v Evropi veljata za grda račka na tem področju, novinarji pa so opozarjali na težave v drugih državah, ki jih v poročilu ni zaznati.

Poročilo sta predstavila komisar za pravosodje Didier Reynders in komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova. Razdeljeno je na štiri dele: Pravosodni sistem, preprečevanje korupcije, medijska svoboda in zagotavljanje nadzornih mehanizmov pri sprejemanju zakonodaje.

Poročilo kot dodatno orodje – enakopravna in celostna obravnava vseh članic

Poročilo prihaja v dneh po glasovanju v Evropskem parlamentu o dokumentu, ki obravnava kršitve vladavine prava na Poljskem, ter po pozivu madžarskega premierja Viktorja Orbana predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, naj razreši podpredsednico komisije in komisarko Jourovo.

V uvodnem nagovoru je Jourova poudarila, da je odraščala na komunističnem Češkoslovaškem in da ve, kaj pomeni živeti v državi, kjer vladavine prava ni. Orbanovega poziva k njeni razrešitvi ni želela komentirati.

Our values, including rule of law, are the foundation of our societies & key part of our EU identity. We’re proud of our high rule of law standards but we also have challenges. Our report helps us identify gaps, prevent breaches & find solutions together with national authorities

— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) September 30, 2020

Namen poročila je zaznavati na področju vladavine prava in delovati preventivno, predvsem pa v dialogu z državami članicami. Na vprašanja novinarjev, če ne gre le za nov brezzobi dokument, pa je poudarila, da v omenjenem poročilu najdemo objektivno primerjavo vseh držav članic, tako pohvale kot kritike glede na situacijo v državi ter da je poročilo nastalo v sodelovanju z državami članicami.

Z objektivno primerjavo vseh članic je posredno nagovorila tudi napoved Madžarske in Poljske, da bosta ustanovili inštitut, ki bo po Evropi analiziral vladavino prava.

Slovenija – imamo dobra pravila, nekoliko pa šepamo pri njihovi izvedbi v praksi

Glede slovenskega pravosodja Komisija ugotavlja, da ima v njem zelo velik vpliv sodni svet, ki se pritožuje, da ima za svoje delovanje premalo sredstev. Komisija je zaznala napredek tako na področju sodnih zaostankov, ki zdaj niso več sistemska težava ter v zaupanju v sodstvo, ki pa vseeno ostaja zelo nizko. Pohvalili so tudi digitalizacijo slovenskega sodstva.

Komisija je kritična do pregona gospodarskega kriminala, ki je premalo učinkovit, sodni zaostanki pa so očitni na področju preprečevanja in preiskovanja pranja denarja. Poročilo izpostavlja tudi, da večina prvostopenjskih sodb slovenskih sodišč ni javno objavljenih.

Komisija je pohvalila zakonodajni okvir preprečevanja korupcije v Sloveniji. Pohvaljeni so bili tudi dodatni ukrepi, kot je denimo portal Erar. Kljub vsemu pa opozarja, da je Komisija za preprečevanje korupcije pri svojem delu preveč omejena in podhranjena. Opaža tudi razkorak med zakonodajnim okvirjem in izvajanjem omenjene zakonodaje v praksi.

Kljub temu je 87 % Slovencev prepričanih, da je korupcija v Sloveniji splošno razširjena, kar je več od evropskega povprečja (71 %).

Fizičnih napadov na novinarje v Sloveniji ni, so pa spletni. Imamo tudi nizko pluralnost medijev

Na področju medijske svobode Komisija pozdravlja neodvisnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), vendar meni, da ima ta premalo sredstev. Pri transparentnosti lastništva medijev so zaznali srednje tveganje. Kot pohvalno so označili javno objavo vseh več kot 5-odstotnih lastniških deležev v medijih, kot tveganje pa izpostavili tveganje skrite koncentracije lastništva prek »verižnega« lastništva.

Opozarjajo še na sorazmerno nizko medijsko pluralnost, svobodo medijev pa naj bi zmanjševale tožbe oz. grožnje z njimi in pravica do popravka.

Komisija zaznava malo kršitev dostopa do informacij javnega značaja, opozarja pa na dolgotrajnost postopkov pri njihovem pridobivanju. Fizičnih napadov na novinarje v Sloveniji praktično ni, problematični pa so, tako poročilo, spletni napadi. V letu 2020 so zaznali štiri.

Pri področju nadzornih mehanizmov Komisija kot pozitivno vidi vlogo javne razprave in vključenosti nevladnih organizacij, čeprav opozarja, da je javna razprava včasih prekratka. Povečevanje števila primerov, ki romajo na Ustavno sodišče upočasnjuje njegovo učinkovitost in podaljšuje postopke, sodišče pa primere obravnava šele po sprejetju zakonodaje. Slovenija je predstavila tudi strategijo za večjo transparentnost nevladnih organizacij do leta 2023.

Poljska reforma pravosodja je kontroverzna, problem so javni mediji in kritika nevladnih organizacij s strani politike

Verjetno najbolj bran del poročila se nanaša na Poljsko. Komisija opozarja, da so Poljske pravosodne reforme vir kontroverznosti tako doma kot na mednarodnem parketu, zaradi česar je bil lani že sprožen postopek po 7. členu Evropske pogodbe, po katerem bi članici, ki krši pravila, lahko odvzeli glasovalne pravice. Pravosodna reforma izvaja pritisk tudi na nadzorne mehanizme pri sprejemanju zakonodaje.

Kritični so tudi do neodvisnosti medijev, predvsem javne radiotelevizije ter potencialne kriminalizacije kritike poljskih javnih uradnikov. Na področju korupcije je Komisija zaznala manjša tveganja, močno pa je pohvalila dobro razvito civilno družbo, a v isti sapi opozorila na kritična stališča politikov do civilno-družbenih organizacij.

Poročilo pri madžarskem pravosodju opozarja na podobne probleme kot na Poljskem. Kritični so tudi do preganjanja korupcije. Komisija opozarja tudi na koncentriranje madžarskih medijev v nekaj večjih konglomeratov, na katere ima vlada vsaj posreden vpliv.

Kaj pa Ciper, Grčija, Bolgarija?  Poročilo ne obravnava konkretnih primerov, ampak sistemske probleme

Na tiskovni konferenci je bilo izpostavljenih več problemov, ki jih poročilo ne pokriva. Izpostavljeno je bilo korupcijsko tveganje pri »zlatih potnih listih« na Cipru, sodnih zaostankih v Grčiji ter domnevnemu vplivu mafije in vlade na pravosodje v Bolgariji.

Jourova brani poročilo, češ, da gre za konkretne primere, poročilo pa se ukvarja predvsem s sistemskimi problemi.

Gledam poročila ZDF glede poročila o vladavini praca etc. Na taperi so: Poljska, Madžarska, Slovaška. V 2. krogu so Romunija, Bolgarija, Češka. Kot potencialno problematična omenjena Hrvaška. Slovenija ni bila omenjena.

— Rok Preseren (@prerok) October 1, 2020

Toliko o tem, da je to poročilo rezultat brezprizivnega uvida nekakšne nadnaravne pravičnosti. Ni. https://t.co/uDVaiiRNvs

— Žiga Turk (@ZigaTurk) October 1, 2020