Slovenija v Indeksu zaznave korupcije 2025 znova pod povprečjem Zahodne Evrope

Slovenija po najnovejših podatkih Indeksa zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 še vedno zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav. Z 58 točkami ostaja pod regionalnim povprečjem, ki znaša 64 točk, in se uvršča tudi za nekatere države srednje in vzhodne Evrope, kot so Češka, Latvija in Litva, ki dosegajo boljše rezultate.

Indeks zaznave korupcije, ki ga vsako leto objavlja organizacija Transparency International, meri zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v 182 državah sveta na lestvici od 0 (zelo visoka zaznana korupcija) do 100 (zelo nizka zaznana korupcija). Slovenija je po letošnjih rezultatih padla tudi na 41. mesto, kar so izpostavili tako MMC RTV Slovenija kot STA in več drugih medijev.

Najslabše sta uvrščeni Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli po 40 točk. Na vrhu lestvice tudi letos ostajajo države z dolgoletno tradicijo močnih institucij in visoke stopnje integritete. Danska je dosegla 89 točk, Finska 88, Singapur pa 84. Na dnu lestvice se z zgolj 9 točkami znova nahajata Južni Sudan in Somalija, kar kaže na globoke sistemske težave pri delovanju institucij in nadzoru oblasti. Med državami Evropske unije sta najslabše uvrščeni Bolgarija in Madžarska, obe s 40 točkami.

Slovenija: stabilno okolje, a brez napredka

V obdobju od leta 2012 do 2025 je Slovenija v povprečju dosegla 59 točk, pri čemer je bila najvišja ocena 61, najnižja pa 56 točk. Z letošnjim rezultatom 58 točk se Slovenija uvršča ob bok državam, kot so Bocvana, Ruanda in Katar. Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo v skupino držav Zahodne Evrope in Evropske unije, v katerih je zaznana raven korupcije nižja od svetovnega povprečja, vendar hkrati potrjujejo, da se napredek v boju proti korupciji tudi v tej regiji upočasnjuje.

Slovenija se tako sooča s podobnimi izzivi kot druge evropske demokracije. Čeprav formalni protikorupcijski okviri obstajajo, njihovo izvajanje, učinkovit nadzor ter politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem.

Izjava TI Slovenia – Društvo integriteta

Pri TI Slovenia poudarjajo, da je aktualna vlada Republike Slovenije sprejela nekatere pomembne korake, med drugim resolucijo o preprečevanju korupcije, prav tako pa je bila na pobudo Slovenije sprejeta Resolucija Združenih narodov o izobraževanju otrok in mladih o etiki, integriteti in preprečevanju korupcije. Kljub temu opozarjajo, da brez krepitve neodvisnih nadzornih institucij dolgoročnega napredka ne bo mogoče doseči.

Neodvisne institucije so eden ključnih stebrov pravne države. Njihovo delovanje, tudi kadar je kritično do ravnanj izvršilne oblasti, prispeva k boljšemu upravljanju in zmanjševanju korupcijskih tveganj. Ohranjanje njihove avtonomije, strokovne kredibilnosti in zaupanja javnosti bi moralo biti skupni interes vseh vej oblasti.

CPI 2025 izpostavlja pomen medijev, civilne družbe in zaupanja javnosti v neodvisne institucije

Poročilo CPI 2025 posebej opozarja na pomen odprtega prostora za civilno družbo, novinarje in žvižgače. V državah, v katerih so ti akterji pod pritiskom ali diskreditirani, se tveganje za korupcijo povečuje. Za Slovenijo to pomeni, da je dolgoročno zniževanje zaznave korupcije mogoče le, če so mediji svobodni in zaščiteni, če je civilna družba vključena v nadzor nad vsakokratno oblastjo in se kritika oblasti ne obravnava kot napad, temveč kot del demokratičnega procesa, CPI namreč ne meri dejanske korupcije, temveč zaznano raven korupcije v javnem sektorju na podlagi ocen strokovnjakov, ki ocenjujejo več dejavnikov: podkupovanje javnih uslužbencev, zlorabo javnih sredstev, konflikte interesov, politične vplive na javne institucije, učinkovitost nadzora in pregona, neodvisnost sodstva in preglednost odločanja.

Splošne ugotovitve Indeksa zaznave korupcije za leto 2025

Po podatkih indeksa zaznave korupcije za leto 2025 (CPI), ki ga je danes objavil TI se korupcija v svetu slabša, pri čemer tudi uveljavljene demokracije beležijo naraščajočo raven korupcije zaradi pomanjkanja odločnega boja s korupcijo in upada odgovornosti.

Podatki kažejo, da demokracije, ki so praviloma uspešnejše pri preprečevanju korupcije doživljajo zaskrbljujoč upad uspešnosti. Ta trend zajema države, kot so Združene države Amerike (64), Kanada (75) in Nova Zelandija (81), pa tudi več delov Evrope, med drugim Združeno kraljestvo (70), Francija (66) in Švedska (80). Dodatno zaskrbljujoč vzorec predstavlja vse večje omejevanje svoboščin izražanja, združevanja in zbiranja v številnih državah.

Od leta 2012 je 31 držav napredovalo, 50 držav je doživelo padec, 100 držav pa je ostalo na isti ravni zaznave korupcije.

Med zahodnoevropskimi državami in EU so najboljšo uvrstitev dosegle: Danska (89), Finska (88) in Norveška (81) medtem ko so med najslabše uvrščenimi državami: Romunija (45), Bolgarija (40) in Madžarska (40).

O Indeksu zaznave korupcije

CPI ocenjuje 182 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultate anket med gospodarstveniki, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. CPI uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.

CPI ne zajema dejavnosti, kot so davčne goljufije, pranje denarja, finančna skrivnost, nezakoniti tokovi umazanega denarja ali druge oblike korupcije v zasebnem sektorju.