Evropska centralna banka se pripravlja na serijo dvigov obrestnih mer v boju proti inflaciji

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek prenehala s spodbujanjem odkupa obveznic in predstavila načrte za serijo dvigov obrestnih mer od julija naprej, ki bodo prvi po več kot desetletju, da bi se tako borila proti naraščajoči inflaciji.

ECB je nazadnje zvišala obrestne mere leta 2011.

Inflacija v devetnajstih državah evroobmočja se je maja povečala na rekordnih 8,1 %, kar je precej nad 2-odstotnim ciljem ECB. K porastu je v veliki meri prispevala ruska vojna proti Ukrajini, ki je povišala stroške energije, hrane in surovin po vsem svetu.

Po besedah predsednice Evropske centralne banke Christine Lagarde so se cene energentov v primerjavi z letom prej zvišale za skoraj 40 %, medtem ko so se cene hrane maja zvišale za 7,5 %.

Dvig ključne obrestne mere

Težko pričakovane napovedi so zaključile obdobje poceni denarja v ECB, potem ko so se oblikovalci politike soočali z vse večjim pritiskom, da bi dohiteli druge velike centralne banke, ki so že začele z omejevanjem cen.

Guvernerji ECB, ki so se izjemoma sestali v Amsterdamu namesto v Frankfurtu, so se najprej dogovorili, da bodo s 1. julijem ustavili več milijard evrov vredno spodbudo za odkup obveznic.

Svet ECB nato načrtuje, da bo na naslednji seji 21. julija "dvignil ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk", je v izjavi sporočila ECB. Obrestne mere bo ponovno zvišala septembra, pri čemer bo njihov obseg odvisen od gospodarskih obetov.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, ki je dejala, da so bile četrtkove odločitve soglasne, je dejala, da se banka podaja na pot, ki bo vključevala "vrsto potez v naslednjih mesecih". "Visoka inflacija je velik izziv za vse nas. Svet ECB bo poskrbel, da se bo inflacija srednjeročno vrnila na ciljno raven 2 %," je še dejala predsednica.

Več guvernerjev ECB se je v četrtek zavzelo za to, da bi že julija zvišali obrestno mero za 50 bazičnih točk, je za AFP povedal vir iz centralne banke, kar je bolj agresivna poteza, ki jo je že sprejela ameriška centralna banka Federal Reserve.

Inflacija med 2010 in 2022 v evroobmočju
(vir: Evropska centralna banka)

Rast plač in cen

ECB je v posodobljenih napovedih navedla, da pričakuje rast cen življenjskih potrebščin v evroobmočju s prejšnjih 5,1 % na 6,8 % v letu 2022. Inflacija naj bi se leta 2023 znižala na 3,5 %, nato pa se leta 2024 spet znižala na 2,1 %.

ECB je prav tako znižala napoved gospodarske rasti za klub 19 držav na 2,8 % v letu 2022 in 2,1 % v letu 2023 s prejšnjih 3,7 % in 2,8 %. Slabše napovedi poudarjajo težko nalogo, ki čaka Lagardovo pri iskanju pravega ravnovesja med zadostnim zvišanjem stroškov zadolževanja, da bi ohladili inflacijo, ne da bi pri tem ogrozili gospodarstvo v euroobmočju, ki že tako peša.

Vojna v Ukrajini "ovira trgovino, povzroča pomanjkanje materialov ter prispeva k visokim cenam energije in surovin", je dejala ECB, medtem ko ponovne omejitve zaradi koronavirusov na Kitajskem še povečujejo ozka grla v dobavni verigi.

"Pogoji za nadaljnjo rast gospodarstva so na voljo zaradi trenutnega ponovnega odprtja gospodarstva, močnega trga dela, fiskalne podpore in prihrankov, zbranih med pandemijo," je dejala predsednica Evropske centralne banke.

Vendar pa oblikovalci politike pozorno spremljajo plače v euroobmočju, je dejala Lagardova, s čimer je izrazila bojazen pred "spiralo plač in cen", v kateri višje cene silijo delavce, da zahtevajo povišanje plač, to pa še dodatno zvišuje cene.

Kar zadeva prihodnost, Svet ECB pričakuje, da bo septembra ponovno zvišal ključne obrestne mere ECB. Kalibracija tega zvišanja obrestnih mer bo odvisna od posodobljenih srednjeročnih inflacijskih obetov. Če se bodo srednjeročni obeti glede inflacije ohranili ali poslabšali, bo na septembrski seji primerno večje povečanje.

Konec z odkupom dolga

S 1. julijem, ko bo ECB končala program odkupa obveznic, bo potegnjena črta pod zadnjim v nizu ukrepov odkupa dolga, ki so od leta 2014 skupaj znašali približno 5 bilijonov evrov.

S tem se bo odprla pot temu, kar je Lagardova poimenovala "dvigovanje" obrestnih mer.

ECB ima tri ključne obrestne mere: obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja, ki trenutno znaša nič, obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila v višini 0,25 % in obrestno mero za bančne depozite v višini minus 0,5 %, kar pomeni, da posojilodajalci plačajo, če pri ECB shranijo svoj presežek denarja.

Načrt, ki ga je predstavila Lagardova, predvideva, da bo centralna banka do konca septembra opustila osem let trajajoče negativne obrestne mere.

Nekdanja francoska finančna ministrica je pustila odprta vrata za septembrsko zvišanje, višje od 25 bazičnih točk. Na vprašanje, kako bi se banka odzvala, če bi se stroški zadolževanja v evroobmočju začeli razlikovati, je Lagardova dejala, da ECB "ne bo dopuščala razdrobljenosti".

Ni želela pojasniti, kakšne ukrepe bi banka lahko sprejela, dejala je le, da "vemo, kako uporabiti nove instrumente, če in ko bo to potrebno". Razlika med italijanskimi in referenčnimi nemškimi 10-letnimi obveznicami je trenutno največja od zgodnjih faz pandemije.