En odstotek najbogatejših Zemljanov ima več kot vsi ostali. A v eliti ste najbrž tudi vi!

POSLUŠAJ ČLANEK
"En odstotek najbogatejših je lani obvladoval več premoženja kot drugih 99 odstotkov skupaj, osem najbogatejših pa ima toliko premoženja kot polovica Zemljanov skupaj," je pred slabim mesecem Slovencem v Dnevniku nacionalne TV sporočila Manica Janežič Ambrožič, sklicujoč se na raziskavo nevladne organizacije za boj proti revščini, Oxfam. 

Ob tovrstnih podatkih številni upravičeno privzdignejo obrvi, morda koga popade tudi jeza ali bes nad "izkoriščevalskimi kapitalističnimi elitami", ki živijo na račun malega človeka.

A ponavadi je za razumevanje povedanega informacijo potrebno umestiti v kontekst.

Janežičeva bi denimo gledalcem ob tem lahko zaupala še, da s svojo plačo TV voditeljice sodi med 1 odstotek najbogatejših Zemljanov iz zgornje statistike, vsak Slovenec, ki na račun dobiva povprečno ali višjo neto plačo v državi, pa vsaj med najbogatejše 4 %. 

V slovenskih medijih s strani raznih družboslovnih strokovnjakov in sindikalistov dostikrat poslušamo o nepravični razporeditvi svetovnega bogastva in o eliti najbogatejših, ki imajo vse in množico revežev na drugi strani, ki nimajo nič.

Pod sloganom "mi smo 99 %" smo proti "nasilju finančnega kapitalizma" pred leti protestirali tudi v Sloveniji.

Vsa ta opozorila imajo svojo osnovo in smisel, a Zahodnjaki pogosto pozabljamo, da v svetovnem merilu prej kot med 99 % večina izmed nas sodi med tako osovražen 1 odstotek najbogatejših Zemljanov.

Ne verjamete? Se ne počutite kot del svetovne elite najbogatejših? Številke so jasne in neizprosne. Kako je svetovno bogastvo razporejeno in kam z našimi dohodki, oziroma premoženjem, sodimo mi, nazorno prikazuje spletni program Global rich list.

S pomočjo tega lahko glede na svoje letne prihodke ali premoženje izračunate, kam sodite glede na preostali del sveta.

Mi smo 1 %: tudi Manica Janežič, Branimir Štrukelj in poslanci Združene levice


Vrnimo se k Manici Janežič Ambrožič, ki se verjetno ob sporočanju novice iz uvoda članka ni zavedala, da vest govori tudi o njej sami.

Po javno dostopnih podatkih o plačah v javnem sektorju je v letu 2016 je kot voditeljica osrednjih oddaj zaslužila vsaj 3116,36 € bruto mesečno, kar neto znese 1.857 €, brez dodatkov na delovno dobo, nedeljsko delo in podobno.

Po Global rich list oseba s tovrstnim NETO dohodkom sodi med 0,70 % najbogatejših ljudi na svetu. Od nje je bogatejših zgolj približno 41.8 milijona Zemljanov od dobrih 7 milijard, kot jih biva na planetu.

Še bolje pa se odrežejo slovenski borci za socialistično revolucijo iz Združene levice. Povprečna poslanska plača znaša 4317,68 €, oziroma 2408 € NETO brez dodatkov.

Slednje pomeni, da se Luka Mesec in Miha Kordiš proti kapitalističnem izkoriščanju delovnega ljudstva pregovorno borita v družbi  elite 0,47 % prejemnikov najvišjih prihodkov na svetu. Več od njiju zasluži "zgolj" 28 milijonov od 7 milijard Zemljanov.

Vse zgornje prekaša glavni sindikalist javnega sektorja, Branimir Štrukelj. Zadnji javni podatek njegovih prihodkov iz plače na SVIZ in sodelovanja v državnem svetu ter nadzornem svetu Modre zavarovalnice izvira iz leta 2012. POP TV je takrat izračunal, da Štrukelj mesečno zasluži cca. 5.126 € bruto, kar v NETO znesku pomeni okrog  2.780 € mesečno.

Četudi upoštevamo, da mu v času krize prihodki verjetno niso rasli, (padli pa tudi ne),  po Global rich listi Štrukelj sodi med elito elite - 0,3 % po prihodku najbogatejših ljudi na Zemlji.

Saj ne, da bi komu od zgornjih dohodke očitali ali jim zavidali. Navsezadnje vsak Slovenec, ki zasluži vsaj povprečno slovensko plačo (1.038 € NETO), sodi med 220 milijonov najbogatejših ljudi na svetu.

V svetovnem merilu ne gre slabo celo delavcu z minimalno plačo, ki, če upoštevamo še malico in regres ter zanemarimo  vse druge dodatke, po prihodkih sodi med 10 % svetovne elite.

Pravzaprav vsak Slovenec, ki živi pod pragom revščine, po prihodkih še vedno prekaša 85 % svetovnega prebivalstva.

KOMENTAR: Uredništvo
Ne pustite se zavesti, pomemben je kontekst
Namen tega prispevka ni lov na čarovnice (beri: visoke zaslužkarje), še manj pa vzbujati zavist ali naperjenost proti komurkoli ... Na razmeroma enostavnem primeru želimo zgolj karikirati, da je za pravilno interpretacijo podatkov, ki jih, zavite v udarne vesti servirajo množični mediji, potrebna umestitev v širši kontekst, ki pa ga ti javnosti pogosto zamolčijo. Na Domovini se trudimo početi prav to. Ko so mediji denimo poročali o okrevanju Slovenije in domnevno visoki gospodarski rasti, smo opozarjali, da v kontekstu primerljivih držav Slovenija zaostaja. Ko smo v osrednjih medijih lahko prebrali, da smo Slovenci v šestnajstih letih svoje premoženje povečali za 60 %, smo na Domovini dodali informacijo, da je Čehom v istem obdobju to uspelo za 310 %. Ko so poročali o vse večji revščini v Sloveniji ter za to krivili "neoliberalne politike," smo pokazali, da v Sloveniji stopnja tveganja revščine res narašča, a da denimo na Poljskem pada ter da je v precej bolj neoliberalnih Slovaški in Češki drastično nižja kot pri nas. Podobno je tudi v primeru, ki ga obravnava ta članek. Seveda je svetovno bogastvo razdeljeno neenakomerno in manjšina ljudi uživa veliko večjo materialno blaginjo od preostale večine. A ob kritiziranju tega Zahodnjaki pozabljamo, da po materialni posesti dobrin prav vsi sodimo med svetovno elito, pri čemer se za bolj pravičen svet v večini primerov svojemu komfortu nismo pripravljeni odpovedati. Za nas so morda simbol bogastva tajkuni z bleščečimi vilami, osebnimi letali in prestižnimi jahtami, za Afričana, ki je v prenapolnjenem gumenjaku pravkar preplul Mediteran, pa vsakdo, ki ima topel dom in mu iz pipe teče pitna voda. Kljub temu se zaradi dejstva, da smo se rodili v svet miru in blaginje, ne bi smeli počutiti krive, dokler k ohranjanju tega in v dobrobit skupnosti prispevamo s svojim poštenjem, pravičnostjo in solidarnostjo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike