En odstotek najbogatejših Zemljanov ima več kot vsi ostali. A v eliti ste najbrž tudi vi!

"En odstotek najbogatejših je lani obvladoval več premoženja kot drugih 99 odstotkov skupaj, osem najbogatejših pa ima toliko premoženja kot polovica Zemljanov skupaj," je pred slabim mesecem Slovencem v Dnevniku nacionalne TV sporočila Manica Janežič Ambrožič, sklicujoč se na raziskavo nevladne organizacije za boj proti revščini, Oxfam. 

Ob tovrstnih podatkih številni upravičeno privzdignejo obrvi, morda koga popade tudi jeza ali bes nad "izkoriščevalskimi kapitalističnimi elitami", ki živijo na račun malega človeka.

A ponavadi je za razumevanje povedanega informacijo potrebno umestiti v kontekst.

Janežičeva bi denimo gledalcem ob tem lahko zaupala še, da s svojo plačo TV voditeljice sodi med 1 odstotek najbogatejših Zemljanov iz zgornje statistike, vsak Slovenec, ki na račun dobiva povprečno ali višjo neto plačo v državi, pa vsaj med najbogatejše 4 %. 

V slovenskih medijih s strani raznih družboslovnih strokovnjakov in sindikalistov dostikrat poslušamo o nepravični razporeditvi svetovnega bogastva in o eliti najbogatejših, ki imajo vse in množico revežev na drugi strani, ki nimajo nič.

Pod sloganom "mi smo 99 %" smo proti "nasilju finančnega kapitalizma" pred leti protestirali tudi v Sloveniji.

Vsa ta opozorila imajo svojo osnovo in smisel, a Zahodnjaki pogosto pozabljamo, da v svetovnem merilu prej kot med 99 % večina izmed nas sodi med tako osovražen 1 odstotek najbogatejših Zemljanov.

Ne verjamete? Se ne počutite kot del svetovne elite najbogatejših? Številke so jasne in neizprosne. Kako je svetovno bogastvo razporejeno in kam z našimi dohodki, oziroma premoženjem, sodimo mi, nazorno prikazuje spletni program Global rich list.

S pomočjo tega lahko glede na svoje letne prihodke ali premoženje izračunate, kam sodite glede na preostali del sveta.

Mi smo 1 %: tudi Manica Janežič, Branimir Štrukelj in poslanci Združene levice

Vrnimo se k Manici Janežič Ambrožič, ki se verjetno ob sporočanju novice iz uvoda članka ni zavedala, da vest govori tudi o njej sami.

Po javno dostopnih podatkih o plačah v javnem sektorju je v letu 2016 je kot voditeljica osrednjih oddaj zaslužila vsaj 3116,36 € bruto mesečno, kar neto znese 1.857 €, brez dodatkov na delovno dobo, nedeljsko delo in podobno.

Po Global rich list oseba s tovrstnim NETO dohodkom sodi med 0,70 % najbogatejših ljudi na svetu. Od nje je bogatejših zgolj približno 41.8 milijona Zemljanov od dobrih 7 milijard, kot jih biva na planetu.

Še bolje pa se odrežejo slovenski borci za socialistično revolucijo iz Združene levice. Povprečna poslanska plača znaša 4317,68 €, oziroma 2408 € NETO brez dodatkov.

Slednje pomeni, da se Luka Mesec in Miha Kordiš proti kapitalističnem izkoriščanju delovnega ljudstva pregovorno borita v družbi  elite 0,47 % prejemnikov najvišjih prihodkov na svetu. Več od njiju zasluži "zgolj" 28 milijonov od 7 milijard Zemljanov.

Vse zgornje prekaša glavni sindikalist javnega sektorja, Branimir Štrukelj. Zadnji javni podatek njegovih prihodkov iz plače na SVIZ in sodelovanja v državnem svetu ter nadzornem svetu Modre zavarovalnice izvira iz leta 2012. POP TV je takrat izračunal, da Štrukelj mesečno zasluži cca. 5.126 € bruto, kar v NETO znesku pomeni okrog  2.780 € mesečno.

Četudi upoštevamo, da mu v času krize prihodki verjetno niso rasli, (padli pa tudi ne),  po Global rich listi Štrukelj sodi med elito elite - 0,3 % po prihodku najbogatejših ljudi na Zemlji.

Saj ne, da bi komu od zgornjih dohodke očitali ali jim zavidali. Navsezadnje vsak Slovenec, ki zasluži vsaj povprečno slovensko plačo (1.038 € NETO), sodi med 220 milijonov najbogatejših ljudi na svetu.

V svetovnem merilu ne gre slabo celo delavcu z minimalno plačo, ki, če upoštevamo še malico in regres ter zanemarimo  vse druge dodatke, po prihodkih sodi med 10 % svetovne elite.

Pravzaprav vsak Slovenec, ki živi pod pragom revščine, po prihodkih še vedno prekaša 85 % svetovnega prebivalstva.