Duševne motnje pri otrocih vse pogostejše tudi v Sloveniji
Duševno zdravje in duševne motnje so eden največjih izzivov javnega zdravja v Evropi pa tudi v Sloveniji.
V svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana v zadnjih desetletjih beležijo močan porast obravnavanih otrok s simptomi depresije, nizkega samospoštovanja, odporom do šole in asocialnimi vedenjskimi motnjami.
Svetovna zdravstvena organizacija o njih navaja naslednja dejstva:
- Med četrtino in tretjino populacije vsak dan trpi za duševnimi motnjami.
- Najpogostejši motnji sta anksioznost in depresija.
- Le polovica ljudi, ki trpijo za duševnimi boleznimi se obrne po strokovno pomoč.
- Duševne bolezni so pogostejše med manj priviligiranimi in revnejšimi skupinami ljudi.
- Tovrstne bolezni različno prizadenejo moške in ženske; depresija je dvakrat bolj pogosta med ženskami, medtem ko več moških stori samomor, navaja SZO.
- Ljudje z duševnimi motnjami umrejo tudi do dvajset let prej kot bi sicer in imajo precej večjo stopnjo tveganja za obolenje zaradi srčno-žilnih bolezni, raka ali diabetesa.
- Duševno zdravje je močno pogojeno tudi z socialno-ekonomskimi okoliščinami, v katerih posameznik živi.
- Dejavniki kot so revščina, nezaposlenost, slabi delovni pogoji in nizka stopnja izobrazbe povečujejo stopnjo tveganja za duševne bolezni.
- Evropske države za preventivo duševnega zdravja namenjajo manj kot 1% zdravstvenih proračunov.
- Približno polovica duševnih bolezni se začne razvijati pred 14. letom starosti.
Obravnave otrok v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
In prav zato je odkrivanje tveganja duševnih motenj pomembno odkriti že pri otrocih.
Ker v Sloveniji nimamo celostne raziskave duševnega zdravja, smo pogledali statistiko obravnav ene institucije: Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana (SCOMS), ki nudi ambulantno obravnavo največjemu številu otrok in mladostnikov v Sloveniji, saj pokrije okrog 10 % potreb po takšni obravnavi.
Spodnja tabela prikazuje število obravnavanih otrok po obdobjih skupaj s številom zaposlenih strokovnjakov:

Opazimo lahko, da z leti raste število vseh obravnavanih otrok, ustalilo se je število prvih obravnav, njihove pogostosti in število zaposlenih strokovnjakov.
V Centru so opazili, da so med otroki s psihosocialnimi motnjami do 15. leta obravnavali dve tretjini dečkov in eno tretjino deklet, po 15. letu pa se delež deklet poveča. V preteklosti je bilo k njim več mladih napotenih s strani šole, danes jih več pride samih oz. s starši, otroke pa največkrat spremljajo matere.
Depresija, nizko samospoštovanje, razvojne motnje ...
Zaznali so porast otrok iz družin visoko izobraženih staršev. Pri tretjini otrok so našli simptome depresivnega tipa in nizko samospoštovanje, pri petini pa odpor do šole in antisocialne vedenjske pojave. Močno se je povečal delež otrok z razvojnimi motnjami, predvsem na področju šolskih veščin, kar pripisujejo spremembam šolske zakonodaje, negotovosti šolskih svetovalnih delavcev in zahtevnosti staršev.
Obravnavajo bolj inteligentne otroke in manj revnih otrok kot v preteklosti, čeprav se število zaradi revščine ogroženih otrok po podatkih Unicefa povečuje. V letu 2012 (zadnjem analiziranem) so zaznali več abnormnih odnosov znotraj družine, več psihosocialne patologije pri starših ter močno povečano doživljanje stresa v šoli.
Kot v članku Stroke in strokovne službe za varovanje duševnega zdravja otrok − včeraj, danes, jutri piše upokojena otroška psihiatrinja Anica Mikuš Kos, je opredelitev duševnega zdravja in psihosocialnih motenj dogovorna. Stroka odkriva nove motnje. "Denimo odkrila je pred kakšnimi 50-imi leti hiperkinetični sindrom in motnje pozornosti, pred kakšnimi desetimi leti dispraksijo," pravi in dodaja, da "odkrivati" pomeni neke oblike vedenja, posebnosti miselnega delovanja in čustvovanja opredeli kot motnjo ali bolezen.
Kot stroka določa nastanek motenj pa določa tudi njihovo zdravljenje in teorije duševnega zdravja. Tudi te se s časom spreminjajo, kar Anica Mikuš Kos opaža že skozi svoje poklicno delovanje.
Stroka se spreminja pod vplivom družbenih ideologij
"Po drugi svetovni vojni smo se usmerili v vplive okolja na duševno zdravje in smo našli razlago za vse slabo in nezaželeno v vedenju otrok in odraslih v njihovih zgodnjih slabih izkušnjah z okoljem. Pozneje smo se premaknili od determiniranosti vedenja in čustvovanja z zgodnjimi izkušnjami do dokazov o plastičnosti človeških možganov in možnostih sprememb. Od usmeritve k škodljivim, ogrožajočim, rizičnim dejavnikom razvoja smo se miselno preusmerili k zaščitnim, varovalnim dejavnikom in procesom, k odpornosti, rezilientnosti. Danes smo priča novemu valu bioloških razlag (genetika, nevroznanost) osnov našega vedenja," pravi upokojena otroška psihiatrinja, ki pravi, da trend kaže, da duševnih bolezni vse več.
A razvoj teorij duševnega zdravja in duševnih motenj nikakor ni le plod raziskovanja in znanstvenih odkritij. "Teorije so se vselej prepletale z družbenimi ideologijami in spreminjale pod njihovim vplivom. Stroka je vpeta v družbena dogajanja in se prilagaja vrednotam, potrebam, filozofiji svojega časa," še piše Anica Mikuš Kos.
Intervju o duševnih motnjah pri otrocih, preventivi pred duševnimi boleznimi in zdravljenju boste lahko prebrali v petek in soboto.
https://www.youtube.com/watch?v=THT43iz9E8Y
Zadnje objave
Španija v vrtincu novih migracij
15. 4. 2026 ob 19:00
Prozorna povolilna servilnost osrednjih medijev
15. 4. 2026 ob 16:57
Noč pred ambulanto: v Borovnici na zdravnico čakali v dolgih vrstah
15. 4. 2026 ob 16:13
Prevare, laži in spletke v hramu demokracije
15. 4. 2026 ob 14:30
Mednarodni denarni sklad znižal pričakovanja od Slovenije
15. 4. 2026 ob 13:23
Ko tožnik tudi sodi
15. 4. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Škulj
kako, če pa kot družba ne toleriramo več nasilja nad otroki?, moralo bi biti obratno?!
AlojzZ
Nič čudnega, ko pa otroke drogiramo s sedenjem pred televizijo, računalniki in pametnimi telefoni!
https://www.domovina.je/drogiranje-otrok-s-sedenjem-pred-televizijo-racunalniki-in-pametnimi-telefoni/
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.