18. aprila so na Valu 202, v oddaji, ki je namenjena dobrodelnosti oziroma botrstvu, zbirali denar za družino, ki živi v neznosnih razmerah tudi zato, ker je mama ženska s posebnimi potrebami. Ko sem članek prebrala (to priporočam tudi vam) je bila prva misel, ki me je prešinila:''Kje, za vraga, so socialne delavke? Kje se skriva Ministrica Anja Kopač Mrak?!"
Moja kmečka pamet mi namreč pravi, da je treba tistega, ki dopušča, da otroka živita v takšnih razmerah, kot je navedeno v članku, najmanj kazensko preganjati.
Žal imajo- tako kaže- odgovorni v naši državi dvojna merila. Tiste, ki so res potrebni njihove pomoči, pustijo, da še naprej tonejo, one pa, ki bi lahko živeli v ljubečem okolju, pa odvlečejo neznano kam. Kot bi jih želeli nalašč kaznovati, prizadeti, jim uničiti prihodnost.
Zgodba o velenjskih dečkih, kot kaže, še dolgo ne bo šla v pozabo. Drži, da je te dni Upravno sodišče ugotovilo, da so bile ob odvzemu fantkov konec marca letos kršene ustavne in človekove pravice tako babici kot njunima vnukoma. Zaradi tega primera je zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak SDS vložila interpelacijo. Vendar se odgovorni ne dajo in še naprej trdijo svoje.
Žal imajo- tako kaže- odgovorni v naši državi dvojna merila. Tiste, ki so res potrebni njihove pomoči, pustijo, da še naprej tonejo, one pa, ki bi lahko živeli v ljubečem okolju, pa odvlečejo neznano kam.
Pomembno je zgolj kdo bo koga. Kaj pa otroci?!
Povsem nepotrebna, groba, nečloveška in ne nazadnje tudi politično obarvana zgodba v stilu kdo bokoga, se je dotaknila malodane vsakega Slovenca. Tisti, ki smo usodo malčkov ves čas spremljali, pa postajamo iz dneva v dan bolj prizadeti, žalostni in zgroženi.
Nedoumljivo mi je, s kakšno lahkotnostjo, brez senčice slabe vesti, kot bi se govorilo o dveh kilogramih krompirja in ne o dveh dečkih - zelo ranljivih, so glavni akterji od socialnih delavk, do ministrice, varuhinje človekovih pravic, do- kar je najbolj grozno- staroste centrov za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič vztrajali, da v njihovih postopkih ni bilo storjena nobena, niti najmanjša napaka.
Slišane oholosti, trdosrčnosti in trmastega oklepanja predpisov in zakonov ne bi razumela niti v primeru, ko bi barantali o tem, kaj početi z dvema pasjima mladičkoma. Pripombe, ki jih je bilo zaslediti v medmrežju, da so pokleknili pred advokatom očeta - morilca, so prav tako bile strah vzbujajoče.
Nisem strokovnjakinja, ne poznam paragrafov niti predpisov, sem le človek, ki ima srce, usmiljenje, sočutje. Stroka in politika sta tokrat poteptala zaupanje državljanov in vprašanje, jim bo sploh še kdo kdaj kaj verjel, jim zaupal, je povsem na mestu.
Stroka in politika sta tokrat poteptala zaupanje državljanov in vprašanje, jim bo sploh še kdo kdaj kaj verjel, jim zaupal, je povsem na mestu.
Od otrokovih pravic močnejši sprenevedanje, laganje in cehovska solidarnost
Resno se sprašujem, kakšne igrice so se razpletale in zapletale v ozadju, za kulisami. Kakšni so resnični interesi? Čigavi? Ponoči se prebujam, in sanjam o tem, da so prišli in ugrabili vnuke meni. Smo mar stari starši navadne smeti, preko katerih lahko uradniki stopijo in jih ignorirajo?
Medtem ko je upravno sodišče vpletene postavilo na laž, se mi mota po glavi še nekaj drugega: imajo ti, ki so tako rekoč lagali, sploh kaj empatije, kaj srca? Ali so pomislili, s kakšnimi travmami se bosta malčka lahko nekoč, čez čas, ubadala?
Sprenevedanje, laganje, izmikanje ter cehovska solidarnost so, kot kaže, še vedno močnejši od otrokovih pravic in koristi. Ne morem verjeti.
Matic Munc je o tako imenovani stroki, ki jo dobro pozna, zelo kritičen. V svoji kolumni med drugim zapiše:''…Ena najgrših pojav, ki jo lahko uzrete, je domnevni strokovnjak, ki ga ne žene etika stroke. Deluje na pogon pohlepa, grabežljivosti in podredljivosti. Mogoče mu obljubljajo napredovanje? Iz ruralnega mesteca, kjer vrši svojo umazano obrt, ga bodo prestavili v belo prestolnico. Zaradi tega cilja je pripravljen ponarejati, lagati, prikrivati ... mogoče tudi uničiti nedolžnemu človeku življenje. Gazi po ljudeh, piše traktate, lažno dokazuje ... to je Častihlep. Včasih mu rečemo tudi slovenski izvedenec.''
Tako in tako smo v Sloveniji že zdavnaj porušili in izmaličili vrednote, ki bi jih morali negovati in čuvati kot najdragocenejše svetinje, kaže tudi, da smo izgubili še tisto najpomembnejše, to je dotik srca.
Podprite Domovino za ceno dveh kavic mesečno.
Spoštovani bralci, prosimo vas, da nas podprete pri ustvarjanju medija Domovina.
Zakaj menimo, da je vredno za Domovino žrtvovati 2 kavici mesečno, preberite tukaj.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb.
klik za ogled majčke
Tam lahko izberete podporo Domovini in/ali sestrskem portalu Iskreni.net.
Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
Spoštovani bralci, prosimo vas, da nas podprete pri ustvarjanju medija Domovina.
Zakaj menimo, da je vredno za Domovino žrtvovati 2 kavici mesečno, preberite tukaj.
Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb.
[caption id="attachment_43420" align="alignright" width="202"] klik za ogled majčke[/caption]
Tam lahko izberete podporo Domovini in/ali sestrskem portalu Iskreni.net.
Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico "Moja Domovina.je Slovenija".
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174407825
vse bi bilo drugače, če CSD ne bi ravnal tako brutalno, kot je.
Zaradi BRUTALNOSTI CSD-ja nastajajo strahovi, o katerih piše tudi Milena
Navajena sem takšnih in drugačnih obsojanj centrov za socialno delo, vendar pa me žalosti, da ni niti enega medija, ki bi se vprašal, koliko škode zaradi "Velenjskih dečkov" je že bilo storjene zaradi medijske gonje in če že to odmislim, da vsaj ne bi več prilivali ognja na tako že razbeljene rane in stigmatizirali otroka, ki nista kriva niti za krivico, ki jima jo je povzročil oče niti za, če že in če sploh "nesposobne" strokovnjake.
Konkretnega primera ne poznam. Kot strokovna delavka centra za socialno delo, kot stranka centra za socialno delo in kot državljanka Republike Slovenije, ki je še vedno, ne glede na politično naravnanost in obarvanost, moja domovina, pa vem, da so mediji s takšnim medijskim odmevom naredili veliko škode marsikateremu otroku in ne samo tema.
Navedba, da se je otroka starim staršem odvzelo, je v celoti nepreverjena s strani stroke. Starim staršem se otroka ne odvzame, ker v našem pravnem sistemu načeloma niso njihovi zakoniti zastopniki. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da center za socialno delo (CSD) ni organ, ki sprejema zakonodajo. Kljub temu pa ne drži, da CSD dela mimo starih staršev. Osnovno načelo stroke CSD je delo skupaj z uporabnikom, ne glede na to, katero področje dela pogledamo. Strokovne napake so vedno možne, saj kdor dela, greši. Ravno zato imamo strokovne službe, ki preverjajo možne napake in jih tudi sankcionirajo ter odpravljajo.
Po medijskem ognju je družba skočila v zrak. Kako ne? Saj vsak izhaja iz svojega položaja, iz svojih sposobnosti, iz svojih družinskih razmer. Vsak se boji za svoj rod in grozljiv občutek je, če ti nekdo da vedeti, da v neki državi, organ avtoritarno in neargumentirano odvzame otroka in ga da v rejništvo. Dragi državljani, upam si trditi, da pri nas možnost, da otroka ne dobijo sorodniki, ki so sposobni poskrbeti za otroka, skoraj ne obstaja. Boli me tudi namigovanje na korupcijo v takih postopkih. Marsikaj obstaja v naši državi in ni čudno, da se dvomi v vse in v vsakega, a glede na to v kakšnih razmerah se dela na CSD, glede na to, da pristojne na to vseskozi opozarjamo - še vedno mislim, da so CSD-ji redno pod drobnogledom odvetnikov, sodišč in javnosti - bi bilo res nenavadno, da bi se taki očitki izkazali kot utemeljeni.
Na CSD se še vedno dela s srcem, še vedno imamo pred očmi otroke in trudimo se, da so njihove koristi na prvem mestu. Ni prav, da se na plečih otrok celijo rane drugih. Iz lastnih izkušenj vem, koliko moči, koliko podpore, koliko ljubezni je potrebno, da otroku, čigar oče je ubil mamo, daš vedeti, da ni odgovoren za njegove napake, tudi če se po njegovih žilah pretaka očetova kri. Koliko moči je potrebne, da mu poveš, da ga imaš rad in da njegove napake niso očetove, da je bil sad neke ljubezni, ki se je izjalovila.
Da obstajajo dvojna merila? Pokažite mi dva identična primera v življenju. Pokažite mi okoliščine, ki so na las enake in različno obravnavane.
In na tem mestu še drobno mesto odvetnikom s srcem. Vem, da obstajajo. Zaradi njih podobnih primerov niso raztrgali mediji. Hvala torej tistim odvetnikom, ki dajejo pravice in dobro otroka na prvo mesto in znajo udeleženim strankam, ki so ranjene in besne zaradi krivice, ki se jim je zgodila, dati pravo podporo in pogled na koristi otroka.
Pri nas je CSD postal zadnja postaja rešitev za težave in dežurni krivec za vse napake sistema. V institucijo, ki bi morala opravljati povezovalne naloge, ljudem pomagati iz stisk, jih krepiti, učiti kolikor to želijo, so strpali ukrepe in posege. Odgovorni za to pa so v očeh javnosti CSD-ji in ne tisti, ki ne slišijo, da bi bilo potrebno CSD-jem pustiti njihovo osnovno stroko in ukrepe prenesti na sodišča. Pri tem pa so zaposleni naučeni slepe pokorščine in požrtvovalnosti, ki bo videna, cenjena mogoče nekoč nekje . Zaposleni ne potrebujemo pohval in medijske pozornosti, zgolj pomoč, ko gre za ljudi in to najšibkejše - otroke.
Dobro bi bilo, ko bi se vsak poskušal kdaj vživeti v vlogo Boga - takrat bi bilo mnogim jasno - kako najti pravo otrokovo korist v vsej svoji človeški majhnosti in odločiti kdo bo za otroka skrbel. Saj govorimo o otrokovi koristi - ali ne? Mislim, da smo po poti pozabili, da CSD-ji zastopamo otrokove koristi.
V tej koroški zgodbi ni prostora za obsojanje, temveč zgolj za sočutje in duhovno podporo vsem udeleženim. Ko se človeku zgodi nekaj tako groznega kot se je tema starima staršema in otrokoma, da izgubi bližnjega na tako grd način, res ne moremo pričakovati, da bo lahko v tako kratkem času pozitivno gledal na svet. Ni besed za bolečine. Težko je v takšnem stanju komu zaupati, uvideti kaj je dobro za otroka- stremi se k temu, kaj od tebe pričakuje družba, vest - ne priznaš si, da potrebuješ tudi ti čas. Da predelaš svojo bolečino. Zato pa so potrebni sočutni ljudje, ki ti nesebično priskočijo na pomoč brez očitkov in obsojanj.
Nekaj pa pogrešam. Res je, da smo CSD-ji v konkretnih primerih na zatožni klopi brez možnosti obrambe zaradi varstva osebnih podatkov, kar je prav (poskušajte si predstavljati, kako bi bilo, če bi se vam zgodila takšna rana in bi o njenih podrobnostih razpredala cela država), a kljub temu bi pričakovala, da se povežemo in skupaj povemo javnosti, da smo strokovnjaki in ne brezčutni uradniki. Ko bomo uspeli to, verjetno z žrtvovanjem svojega prostega časa, se bo tudi naš glas slišal. Do takrat pa bomo pokorno prenašali takšne in drugačne večinoma neutemeljene obtožbe.
A bi že končno kdo lahko povedal za kaj gre?!!!
Zakaj sta bila odvzeta starima staršema?
Kaj ju je pri njiju ogrožalo?
Kako, da ima oče takšno močno vlogo v postopku, čeprav je (v afektu ali ne) pokončal njuno mater-torej ni zmožen obvladovanja impulzev in tako nevaren ljudem?
Kdo sploh lahko zaščiti nemočnega pred vplivi nekoga brez etično-moralnega kompasa na poziciji moči?
Zakaj je "neprimernost" starih staršev večja od "neprimernosti" neobvladljivosti očeta?
.
.
.
Preveč neznank za realen komentar!
Preveč neživljenskih paragrafov!
ABSOLUTNO POMANKANJE VREDNOT!
Spoštovani bralci, prosimo vas, da nas podprete pri ustvarjanju medija Domovina.
4 komentarjev
vrednote
http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174407825
vse bi bilo drugače, če CSD ne bi ravnal tako brutalno, kot je.
Zaradi BRUTALNOSTI CSD-ja nastajajo strahovi, o katerih piše tudi Milena
sinea
Navajena sem takšnih in drugačnih obsojanj centrov za socialno delo, vendar pa me žalosti, da ni niti enega medija, ki bi se vprašal, koliko škode zaradi "Velenjskih dečkov" je že bilo storjene zaradi medijske gonje in če že to odmislim, da vsaj ne bi več prilivali ognja na tako že razbeljene rane in stigmatizirali otroka, ki nista kriva niti za krivico, ki jima jo je povzročil oče niti za, če že in če sploh "nesposobne" strokovnjake.
Konkretnega primera ne poznam. Kot strokovna delavka centra za socialno delo, kot stranka centra za socialno delo in kot državljanka Republike Slovenije, ki je še vedno, ne glede na politično naravnanost in obarvanost, moja domovina, pa vem, da so mediji s takšnim medijskim odmevom naredili veliko škode marsikateremu otroku in ne samo tema.
Navedba, da se je otroka starim staršem odvzelo, je v celoti nepreverjena s strani stroke. Starim staršem se otroka ne odvzame, ker v našem pravnem sistemu načeloma niso njihovi zakoniti zastopniki. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da center za socialno delo (CSD) ni organ, ki sprejema zakonodajo. Kljub temu pa ne drži, da CSD dela mimo starih staršev. Osnovno načelo stroke CSD je delo skupaj z uporabnikom, ne glede na to, katero področje dela pogledamo. Strokovne napake so vedno možne, saj kdor dela, greši. Ravno zato imamo strokovne službe, ki preverjajo možne napake in jih tudi sankcionirajo ter odpravljajo.
Po medijskem ognju je družba skočila v zrak. Kako ne? Saj vsak izhaja iz svojega položaja, iz svojih sposobnosti, iz svojih družinskih razmer. Vsak se boji za svoj rod in grozljiv občutek je, če ti nekdo da vedeti, da v neki državi, organ avtoritarno in neargumentirano odvzame otroka in ga da v rejništvo. Dragi državljani, upam si trditi, da pri nas možnost, da otroka ne dobijo sorodniki, ki so sposobni poskrbeti za otroka, skoraj ne obstaja. Boli me tudi namigovanje na korupcijo v takih postopkih. Marsikaj obstaja v naši državi in ni čudno, da se dvomi v vse in v vsakega, a glede na to v kakšnih razmerah se dela na CSD, glede na to, da pristojne na to vseskozi opozarjamo - še vedno mislim, da so CSD-ji redno pod drobnogledom odvetnikov, sodišč in javnosti - bi bilo res nenavadno, da bi se taki očitki izkazali kot utemeljeni.
Na CSD se še vedno dela s srcem, še vedno imamo pred očmi otroke in trudimo se, da so njihove koristi na prvem mestu. Ni prav, da se na plečih otrok celijo rane drugih. Iz lastnih izkušenj vem, koliko moči, koliko podpore, koliko ljubezni je potrebno, da otroku, čigar oče je ubil mamo, daš vedeti, da ni odgovoren za njegove napake, tudi če se po njegovih žilah pretaka očetova kri. Koliko moči je potrebne, da mu poveš, da ga imaš rad in da njegove napake niso očetove, da je bil sad neke ljubezni, ki se je izjalovila.
Da obstajajo dvojna merila? Pokažite mi dva identična primera v življenju. Pokažite mi okoliščine, ki so na las enake in različno obravnavane.
In na tem mestu še drobno mesto odvetnikom s srcem. Vem, da obstajajo. Zaradi njih podobnih primerov niso raztrgali mediji. Hvala torej tistim odvetnikom, ki dajejo pravice in dobro otroka na prvo mesto in znajo udeleženim strankam, ki so ranjene in besne zaradi krivice, ki se jim je zgodila, dati pravo podporo in pogled na koristi otroka.
Pri nas je CSD postal zadnja postaja rešitev za težave in dežurni krivec za vse napake sistema. V institucijo, ki bi morala opravljati povezovalne naloge, ljudem pomagati iz stisk, jih krepiti, učiti kolikor to želijo, so strpali ukrepe in posege. Odgovorni za to pa so v očeh javnosti CSD-ji in ne tisti, ki ne slišijo, da bi bilo potrebno CSD-jem pustiti njihovo osnovno stroko in ukrepe prenesti na sodišča. Pri tem pa so zaposleni naučeni slepe pokorščine in požrtvovalnosti, ki bo videna, cenjena mogoče nekoč nekje . Zaposleni ne potrebujemo pohval in medijske pozornosti, zgolj pomoč, ko gre za ljudi in to najšibkejše - otroke.
Dobro bi bilo, ko bi se vsak poskušal kdaj vživeti v vlogo Boga - takrat bi bilo mnogim jasno - kako najti pravo otrokovo korist v vsej svoji človeški majhnosti in odločiti kdo bo za otroka skrbel. Saj govorimo o otrokovi koristi - ali ne? Mislim, da smo po poti pozabili, da CSD-ji zastopamo otrokove koristi.
V tej koroški zgodbi ni prostora za obsojanje, temveč zgolj za sočutje in duhovno podporo vsem udeleženim. Ko se človeku zgodi nekaj tako groznega kot se je tema starima staršema in otrokoma, da izgubi bližnjega na tako grd način, res ne moremo pričakovati, da bo lahko v tako kratkem času pozitivno gledal na svet. Ni besed za bolečine. Težko je v takšnem stanju komu zaupati, uvideti kaj je dobro za otroka- stremi se k temu, kaj od tebe pričakuje družba, vest - ne priznaš si, da potrebuješ tudi ti čas. Da predelaš svojo bolečino. Zato pa so potrebni sočutni ljudje, ki ti nesebično priskočijo na pomoč brez očitkov in obsojanj.
Nekaj pa pogrešam. Res je, da smo CSD-ji v konkretnih primerih na zatožni klopi brez možnosti obrambe zaradi varstva osebnih podatkov, kar je prav (poskušajte si predstavljati, kako bi bilo, če bi se vam zgodila takšna rana in bi o njenih podrobnostih razpredala cela država), a kljub temu bi pričakovala, da se povežemo in skupaj povemo javnosti, da smo strokovnjaki in ne brezčutni uradniki. Ko bomo uspeli to, verjetno z žrtvovanjem svojega prostega časa, se bo tudi naš glas slišal. Do takrat pa bomo pokorno prenašali takšne in drugačne večinoma neutemeljene obtožbe.
ana.selan
A bi že končno kdo lahko povedal za kaj gre?!!!
Zakaj sta bila odvzeta starima staršema?
Kaj ju je pri njiju ogrožalo?
Kako, da ima oče takšno močno vlogo v postopku, čeprav je (v afektu ali ne) pokončal njuno mater-torej ni zmožen obvladovanja impulzev in tako nevaren ljudem?
Kdo sploh lahko zaščiti nemočnega pred vplivi nekoga brez etično-moralnega kompasa na poziciji moči?
Zakaj je "neprimernost" starih staršev večja od "neprimernosti" neobvladljivosti očeta?
.
.
.
Preveč neznank za realen komentar!
Preveč neživljenskih paragrafov!
ABSOLUTNO POMANKANJE VREDNOT!
vrednote
kamor stopi moja leva noga, za njo ostaja pogorišče in puščava.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.