Dr. Andrej Umek: vladni predlog 2. tira je nekonkurenčen tujim variantam in strokovno nesprejemljiv (1. del)

Naslednjo nedeljo bomo na referendumu odločali o usodi zakona o 2. tiru, v čigar letošnji začetek gradnje je Cerarjeva vlada vložila ogromne napore, praktično vsa strokovna javnost pa je do projekta kritična.

O največjem infrastrukturnem projektu po TEŠ 6 smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejem Umkom, priznanim gradbenim strokovnjakom, upokojenim profesorjem mariborske gradbene fakultete, članom nadzornega odbora SLS in nekdanjim ministrom za znanost in tehnologijo (1. vlada J. Drnovška) ter za okolje in prostor (vlada A. Bajuka).

Danes preberite, zakaj je vladni predlog o 2. tiru povsem nekonkurenčen gradečemu se obvoznemu koridorju preko Italije in Avstrije, kakšna korupcijska tveganja obstajajo, kaj so alternative ter kakšnega pomena je za Slovenijo dobra povezava s koprskim pristaniščem.

Prof. Umek, razložite prosim, zakaj se je potrebno udeležiti referenduma in zavrniti zakon o 2. tiru?

Na referendumu je potrebno zakon zavrniti, ker ne zagotavlja konkurenčnosti Luke Koper severnoitalijanskim pristaniščem, ki se bodo navezovala na t. i. obvozni koridor preko Italije in avstrijske Koroške in s tem optimalnega razvoja slovenskega gospodarstva.

Poleg tega ta zakon sploh nima določenega cilja, ki bi ga v skladu s smernicami vodenja projektov nujno moral imeti. Ta cilj pa bi moral biti konkurenčnost v evropskem gospodarskem prostoru, česar seveda ne omogoča, ker je prestrm, ne omogoča zadostnih hitrosti in se v Divači priključi na traso iz 19. stoletja.

Kakšnega pomena je za Slovenijo dobra železniška povezava Kopra in Luke z zaledjem ter tudi celotnega primorskega kraka železniškega omrežja?

Za Slovenijo je to vitalnega pomena. Če pogledate v zgodovino, je dejstvo, da je bila Južna železnica za slovenski prostor oz. predvsem Kranjsko izjemnega pomena, po njeni dograditvi so naši kraji doživeli najhitrejši gospodarski razvoj v zgodovini in večinoma dohiteli avstrijske dežele.

Tu pravzaprav danes bazira celoten problem, ki se je intenziviral z osamosvojitvijo in nato vstopom v EU 2004. Z odpiranjem EU na vzhod se težišče prometa namreč preusmerja v koridorje, ki so bili aktualni pred 1. svetovno vojno. Zato je evropsko primerljiv koridor od Kopra proti namembno-izvornim destinacijam blaga, ki se v Kopru pretovarja, ključnega pomena za razvoj celotne Slovenije.

Menite, da je 2. tir oz. modernizacijo proge Divača-Koper možno zgraditi bolje in ceneje? Kakšno je vaše stališče do alternativnih strokovnih predlogov, ki so se pojavili?

Do trenutnih alternativnih predlogov sem osebno skeptičen. Predlog prof. Duhovnika je dober, če ga smatramo kot začasnega; da rešimo ozko grlo prehoda preko kraškega roba. S tem so se ukvarjali že v 19. stol. - južna železnica je denimo naredila velik ovinek proti Devinu, da se je spustila v Trst.

Za mnoge prometne strokovnjake je bila taka trasa nesprejemljiva; med drugim se je s tem ukvarjal tudi prof. Črtomir Nagode, ki je iz teme doktoriral v Franciji, in njegov projekt bi lahko danes modernizirali.

Poleg tega so po 2. svet. vojni izdelali 3 variante - višinska, sredinska in nižinska, na koncu pa je bila izbrana najslabša, višinska. Tedanji tir Divača-Koper je bil namreč namenjen predvsem jugoslovanskemu tržišču in Luka Koper zamišljena le kot eno od večih pomembnih jugoslovanskih pristanišč.

Tako obstaja veliko alternativnih tras. Vse te variante bi bilo treba danes na novo ovrednotiti in skrajno neodgovorno je vzeti 25 let star projekt ter začeti graditi - v tem času se je spremenilo ogromno.

Se vam zdi, da je zakon zastavljen koruptivno oz. je bila pri pripravi prisotna tudi korupcija?

Jaz nisem finančni strokovnjak in to težko a priori trdim, dejstvo pa je, da so bili spregledani strokovni argumenti. Ker danes še sploh ne poznamo celotne finančne konstrukcije, to seveda odpira vse možnosti, tudi za korupcijo.

Glede na obnašanje naših politikov in neupoštevanje osnovnih strokovnih argumentov pri mnogih projektih - TEŠ6, 2. tir itd., se človek logično sprašuje, kje je vzrok takih odločitev, in seveda se ponuja tudi možnost korupcije.

Kaj kot strokovnjak menite o načrtovani trasi, npr. deležu predorov in računski hitrosti 160 km/h?

Realna hitrost pri tem relativno velikem naklonu, 17 promilov, je maksimalno 100 km/h. Celo teoretična računska hitrost 160 km/h je za konkurenčnost italijansko-avstrijskemu koridorju absolutno prenizka, saj je njihova trasa planirana za hitrosti 200 km/h in tudi čez; tam se dejansko gradi hitra železnica.

Naš dolgoročni nacionalni cilj bi tako morala biti posodobitev celotne povezave Koper-Maribor-Gradec, da bi lahko konkurirali temu obvoznemu koridorju. Takšna trasa 2. tira je tako zame z inženirskega stališča popolnoma nesprejemljiva.

Drugi del intervjuja z dr. Umkom boste na Domovini lahko prebrali jutri.