Direktor zapora na Dobu se brani pred očitki o grožnjah do podrejenih

Že vrsto let naj bi se v zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni dogajale številne nepravilnosti, začenši s pomanjkanjem kadrov zaradi mizernih plač. Poleg tega na vodstvo letijo očitki o grožnjah z odpovedjo zaradi številnih bolniških, na direktorja in njegovo ekipo pa očitki o izplačevanju bajnih nagrad za delovno uspešnost. Vodstvo zapora zdaj vse to zanika in trdi, da gre za neresnične navedbe. 

Pri Domovini smo poročali, da je v zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu pri Mirni, ki je največji tovrstni zavod v Sloveniji, na strogo varovanem zaprtem oddelku trenutno zaprtih 740 ljudi. Uradna zmogljivost zavoda je sicer zgolj 490 zapornikov, varuje pa jih 127 pravosodnih policistov, ki se že leta soočajo s preobremenjenostjo, saj njihovo število nadur vsak mesec presega zakonsko predpisano kvoto. Situacija se iz leta v leto slabša, čeprav sta s stanjem seznanjeni tako prejšnja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan kot tudi njena naslednica Andreja Katič.  

Stiska pravosodnih policistov 

Poročali smo, da je lani sistem na Dobu kolapsiral do te mere, da je kar 30 policistov hkrati vzelo bolniški stalež, zato delo preostalih ni bilo samo naporno, ampak tudi nevarno. 9. julija letos, ko sta dva pravosodna policista v jedilnico sama odpeljala skupino 140 zapornikov, čeprav bi jih moralo biti vsaj pet, je 38-letni obsojenec napadel enega od njiju in mu zlomil ličnico. Pri Domovini smo poročali tudi, da je direktor zavoda Zoran Remic zaposlenim poslal elektronsko sporočilo, ki so ga podrejeni dojeli kot prikrito grožnjo s kaznijo, če bi jih preveč naenkrat odšlo na bolniško. 

»Glede na napovedano bomo seveda ugovarjali na bolniške staleže in sprožili zakonsko predvidene možnosti postopkov. Če pa bomo operirali z imeni, bomo s tistimi opravili razgovore in pogledali dejansko obremenjenost v smislu opravljenih ur, torej ne samo po računovodskem izkazu,« v svojem pismu piše Remic in dodaja, da tisti, ki delajo ponoči, efektivno delajo bistveno manj. 

V uredništvu smo sicer pridobili podatke izplačil iz naslova delovne uspešnosti za zadnje pol leta, iz katerega izhaja, da je Zoran Remic iz naslova povečanega obsega dela pet mesecev zapored dobil izplačano po 707 evrov bruto. Pravosodni policisti pa na drugi strani ne dobijo več kot 200 evrov bruto nagrade in je niti niso dobili vsak mesec. Naši viri iz zapora so dejali, da se jim zdi problematično, da je direktor denar, ki ga zavod vsako leto zaposlenim krije, da si kupijo ustrezno delovno obleko, s 680 evrov letos zmanjšal na pičlih 380 evrov.  

Remicu so očitali tudi, da je nagrado za delovno uspešnost izplačal tudi glavnemu sindikalistu Leonu Lobetu. V našem uredništvu smo se sicer na pojasnila obrnili tudi na zavod, članek pa objavili pred njihovimi odgovori, ki so jih poslali po sedmih dneh. Avtorja teh vrstic so sicer iz službe za odnose z javnostmi Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) poklicali po telefonu in prosili, naj z objavo nadaljevanja zgodbe, ki bi predstavila njihovo plat, počaka še teden dni, saj da bodo svojim odgovorom dodali še dodatna pojasnila. Kljub temu niso poslali novih obrazložitev, temveč so na odgovornega urednika naslovili kar zahtevo za popravek, kar ni bil del dogovora z novinarjem in nakazuje, da očitno v komunikaciji zavoda vendarle prihaja do določenih težav. Vseeno spodaj objavljamo celoten odziv na pisanje Domovine. 

Ko sta dva pravosodna policista v jedilnico sama odpeljala skupino 140 zapornikov, čeprav bi jih moralo biti vsaj pet, je 38-letni obsojenec napadel enega od njiju in mu zlomil ličnico. 

Ni šlo za grožnje 

»V prispevku Domovine ste enostransko predstavili anonimne navedbe o razmerah v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni in očitkih zoper direktorja zavoda,« pravijo v svojem odgovoru in pojasnjujejo, da direktor zavoda v sporočilu zaposlenim nikoli ni pošiljal groženj. »Namen poslanega besedila vodstvenim delavcem zavoda je bil dobronameren poziv h konstruktivnemu pristopu in ne h kakršnemu koli enostranskemu zaostrovanju razmer, ki lahko vplivajo na varnost v zavodu. Zagotavljanje varnega zapora za zaposlene in zaprte je namreč naše temeljno poslanstvo, ki ga v zaporskem sistemu kljub težavnim razmeram kadrovskega pomanjkanja in prezasedenosti vsakodnevno uresničujemo,« pojasnjujejo v elektronskem sporočilu, ki so ga pravosodni policisti, ki želijo ostati anonimni, dojeli kot grožnjo. Dodajajo tudi, da so podatki glede števila zaprtih oseb v zavodu Dob v članku napačni: »V zaprtem delu zavoda zaporno kazen trenutno prestaja 649 oseb in ne 740, kot je napačno navedeno. Trenutno številčno stanje zaprtih oseb je glede na prostorske zmožnosti zavoda preseženo za 181 oseb in ne 300, kot je prav tako napačno navedeno.«  

Naj ob tem dodamo, da smo pri Domovini v prvotnem članku zapisali, da število zaprtih dnevno variira navzgor in navzdol. Sicer pa kljub drugačnim navedbam pravosodnih policistov sami trdijo, da se število nadur pravosodnim policistom odreja v skladu z delovnopravno zakonodajo in da nikoli ne presega zakonsko dovoljene kvote, kar da je zavajajoče navedeno v članku. »Neresnična je tudi navedba, da nadure pravosodnim policistom nikoli niso izplačane. Nadure se redno izplačujejo na vsake štiri mesece, kot je to določeno v zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.« 

Vezano na izpostavljena primera odhodov pravosodnih policistov pojasnjujejo, da sta v mesecu aprilu in maju res podala odpoved dva zaposlena, a ne po parih dneh, temveč po več mesecih dela. »Ne glede na to odhode zaposlenih obžalujemo in si želimo, da do njih ne bi prihajalo. Sistemski ukrepi, ki so predvideni v predlogu novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, se med drugim usmerjajo tudi v izboljšanje položaja pravosodnih policistov in drugih zaposlenih, zato se nadejamo izboljšanja kadrovskih razmer.«  

Govorijo tudi o posplošenih navedbah, da »se zaporniki radi uprejo«, dodajajo namreč, da se vsak izredni dogodek v zavodu presoja individualno, v zadnjih letih pa da ne beležijo nobenega skupinskega upora obsojencev. »Z navedbami, ki ustvarjajo vtis nepredvidljivih in nevarnih razmer, se povzroča škoda pri seznanjanju javnosti glede varnostnih razmer v zaporih. Nadalje pojasnjujemo, da so pravosodni policisti v zavodu razporejeni glede na varnostni načrt, ki je dokument, označen s stopnjo tajnosti. »Vsled tega ne moremo in ne smemo javno razkrivati, koliko pravosodnih policistov opravlja delo v posamezni enoti oz. delovišču, lahko pa zatrdimo, da so navedbe v članku napačne. » 

V zaprtem delu zavoda zaporno kazen trenutno prestaja 649 oseb. Trenutno številčno stanje zaprtih oseb je glede na prostorske zmožnosti zavoda preseženo za 181 oseb. 

Varčevanje na oblekah 

Odzvali so se tudi na naše poročanje glede sredstev za uniforme pravosodnih policistov, rekoč, da je do znižanja prišlo zaradi proračunskih rezov na ravni celotne URSIKS in da znižan znesek za nakup uniforme velja za vse zaposlene v vseh zaporih. »Torej ne gre za odločitev direktorja zavoda, kot to napačno izhaja iz objave.« Kljub drugačnim trditvam pravosodnih policistov vztrajajo, da ne drži, da pravosodni policisti od meseca februarja dalje niso imeli niti ene ure usposabljanja. »V mesecu marcu je bilo namreč organizirano usposabljanje iz uporabe teleskopske palice in praktičnega postopka ter posebno usposabljanje za inštruktorje, v mesecu aprilu usposabljanje iz gašenja in streljanja, v mesecu maju pa usposabljanje z vadbenim orožjem. Zavod je v skladu s predpisi dolžan zagotoviti redno usposabljanje, ki obsega najmanj dve uri na mesec, in ne štiri, kot je napačno navedeno.« Direktor zapora Zoran Remic pa da si sam ne izplačuje nagrad za delovno uspešnost ali dodatka za povečan obseg dela, temveč o tem odloča generalni direktor URSIKS. 

Na pobudo URSIKS naj bi vlada z namenom reševanja kadrovskega pomanjkanja sprejela poseben vladni projekt Reševanje kadrovskih težav v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je v teku tudi v letu 2024 do vključno meseca oktobra in prinaša dodatek za zaposlene, ki imajo neposreden stik z zaprtimi osebami. Na URSIKS zato še razkrivajo, da si skupaj z ministrstvom za pravosodje prizadevajo za podaljšanje projekta. 

Pravosodni policisti, ki so bili naši sogovorniki in vir informacij o dogajanju v zaporu na Dobu v prvem prispevku, so že napovedali, da se bodo na odgovore svojih nadrejenih odzvali v anonimnem pismu. Dodajajo, da je naš članek sprožil alarm v zaporu in da na Dobu pospešeno iščejo krivca, ki je notranje informacije poslal v javnost. 

Članek v Domovini je sprožil alarm v zaporu in na Dobu pospešeno iščejo krivca, ki je notranje informacije poslal v javnost. 

(D165, 44-45)