Dr. Anton Olaj: »Varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati«

Intervju: Dr. Anton Olaj, nekdanji generalni direktor policije 

Napaka policije je, da ne pove naravnost – Slovenska policija se mora kadrovsko okrepiti. Vsako leto več ljudi odide iz policije, kot se jih v njej zaposli. – Samo policija lahko prepreči nasilje in vlome. To je kratkoročen ukrep. – Problem je, da se mladi Romi, ki se želijo šolati, soočajo s pritiski svoje lastne skupnosti. – Ljudje se na področju varnosti počutijo izigrane. – Zakon pravi, da policija lahko sodeluje s civilisti pri zagotavljanju varnosti. 

Preden ste prevzeli položaj generalnega direktorja slovenske policije, ste bili vrsto let šef novomeških kriminalistov. Težave, s katerimi ste se soočali, so bile verjetno bolj realne – in manj politične. 

Moram priznati, da nisem čutil nobenega vpliva kakršnekoli politike, da bi koga morali obravnavati in koga ne. Vse kazenske ovadbe so šle preko mene, logično, ker sem bil načelnik. Vsaka naloga je bila strokovno opravljena, ni bilo nobenega hudega kaznivega dejanja, ki ga v Novem mestu ne bi rešili. Tak primer je bil recimo bombni napad v Dobruški vasi, ko je bila vržena bomba skozi okno in sta bili dve Romkinji ubiti. To je bil eden najbolj zahtevnih kriminalističnih primerov; začeli smo iz nič, pa nas je primer na koncu pripeljal do oseb, za katere si ne bi mislili, da so sposobne česa takega. Policisti so bili marljivi, nihče ni imel potrebe, da bi zaključil službo, preden smo problem rešili.  

Slovenska policija navaja 15-odstotno povečanje kriminalnih dejanj v primerjavi z lanskim letom, rekoč, da se ta vrača na predkoronsko raven. Pravijo, da niso krivi Romi. Najprej me zanima, ali je povečanje kriminala povezano s podiranjem ograje na južni meji. 

Verjamem, da je, in to na področju premoženjske kriminalitete, sploh na območju Ljubljane. Res pa je, da smo člani EU in schengenskega območja, toda ljudje iz tretjih držav prihajajo in tej situaciji se moramo prilagoditi. Policija je imela ogromno manevrskega prostora, ki ga ni v celoti izkoristila, čeprav so rezultati še vedno dobri. Ne izkazuje se, da je Slovenija nevarna država, upam, da tako ostane. Ampak na nekaterih področjih bi bili lahko rezultati boljši, pa tudi zaupanje v policijo. Težava je pomanjkanje policijskega kadra, tukaj je bila storjena velika napaka. 

Je bila huda napaka, da se je vlada odločila podreti ograjo na meji? 

Napak je bilo kar nekaj, in to zelo velikih. Da se je meja rušila, je posledica tega, da je Hrvaška vstopila v schengensko območje. Je pa neumnost, da so se prepreke odstranile, kajti to je znak, da moraš v neko državo vstopiti čez mejni prehod, ne pa plezati čez ograje. Slovenija ima drugačen pristop do ilegalnih migrantov, sporočamo jim: Pridite, nikomur se ne more nič zgoditi. Problem so tudi nevladne organizacije, ki so sodelovale v kriminalu, ljudi so nelegalno spravljali čez mejo. Druga napaka je bila, da so si v tej vladi privoščili čiščenje kadrov, ki so bili v policiji od prejšnjih vlad. V času mojega mandata smo precej povečali vpis, tako na policijski akademiji kot tudi na policijskih postajah. Povečali smo vaje na področju samoobrambe. Vsako leto več ljudi odide iz policije, kot se jih v njej zaposli, to je problem, s katerim bi se morala ukvarjati tako minister za notranje zadeve kot sam predsednik vlade. 

Pa so ta kriminalna dejanja, tudi na področju Ljubljane, ko so socialna omrežja preplavila pričanja prestrašenih deklet o nadlegovanju, celo o posilstvih, posledica ilegalnih prestopov meja ali pa so t. i. desna populistična propaganda? 

Verjamem oz. prepričan sem, da je to posledica ilegalnih migrantov. Napaka policije je, da olepšuje te dogodke in ne pove naravnost. Zato se te informacije potem najprej pojavljajo v posameznih medijih. 

Napaka policije je, da olepšuje prestopke ilegalnih migrantov. 

Zakaj torej policija ne pove naravnost, kdo je kriv? Ali je neko dejanje zagrešil ilegalni migrant, Rom ali kdo tretji … 

Poglejte, Slovenija je podpisnica t. i. Marakeškega sporazuma, ki ne zavezuje, ampak trenutna oblast se ga zelo drži. V sporazumu piše, da je treba migrante obravnavati kot potencial, v pozitivnem smislu, da bodo državi dali nov potencial. Zato izmikanja odgovorom na vprašanja, kdo in kaj. Tudi v primeru Romov govorijo o občanih. Ne razumem, zakaj bi bilo Roma sram povedati, da je Rom, to je njegova ustavna pravica, tako kot sem jaz Slovenec.  

Ali to zbija zaupanje v policijo? 

Verjamem, da ja. Javnost bi bilo treba prepričati, da novinarji res dobijo prave informacije. Da se nič ne prikriva. Trenutno je položaj takšen, da tudi sam ne verjamem, da vse povedo, ne razumem pa, zakaj ne, da morajo novinarji celo prositi. Verjamem, da so krivi tisti, ki o tem odločajo, predstavniki za odnose z javnostmi. Oni morda sami ocenijo, da razkrivanje pravih informacij morda ni skladno s trenutno politiko v državi. V mojem času, ko sem bil generalni direktor, se to ni dogajalo, da bi nekdo tako arbitrarno lahko odločal, katere informacije bodo javnosti razkrili in katerih ne. 

Policija ni razkrila, da so na območju Kočevja dva policista fizično napadli mladoletni Romi. Potem pa so ti posnetki prišli v javnost, na družabnih omrežjih so se z njimi pohvalili kar Romi sami … 

Neumnost. Drugače ne morem povedati. Ko sem delal v kriminalistični službi, sem imel stike s temi Romi. Dejstvo je, da so nekateri mladci v romski skupnosti resnično problematični. Večina ostalih pa je dobrih ljudi, ne želim delati propagande, ampak v romskem naselju ti lahko skuhajo kavo, s teboj se bodo pogovarjali, dajo ti občutek, da si zaželen. Je pa tako, da je to pač posebna skupnost, ki se ji je treba prilagoditi. Mi smo na tem področju v Novem mestu v mojem času orali ledino. V Prekmurju so socializirani Romi, ki hodijo v šole in službe, v Novem mestu in širše na Dolenjskem je drugače. Mi smo si pomagali tako, da smo v romsko naselje pošiljali policistko, ki je v resnici sama pripadala romski skupnosti. Vedel sem, da bodo Romi takšno osebno lažje sprejeli, mi pa bi prišli do pravih podatkov, kaj je prav in kaj narobe. Ne vem, ali je ta gospa danes še v policiji, ampak takrat nam je dala krasen vpogled v življenje in delovanje romske skupnosti. Med drugim nam je odprla oči, kako pogost je problem, da se mladi Romi, ki se želijo šolati, soočajo s pritiski okolice in svoje lastne skupnosti. Kako pristopiti do njih ... Res, z njo smo si zelo pomagali. Bilo je povsem običajno, da ko je kakšno policijsko vozilo zapeljalo v romsko naselje, je proti njemu poletel kakšen kamen. To se je precej umirilo, ko je v to romsko naselje začela prihajati patrulja, ki so ji zaupali. Ko jih je obiskovala policistka, ki je sama izhajala iz te skupnosti. Uspeli smo zgraditi vez in zaupanje. Vedno pa so obstajali problematični mladci, takšni pač so v času odraščanja. Sam sem od politike želel, da pomaga, da se kadruje še več romskih policistov. 

V Marakeškem sporazumu piše, da je treba migrante obravnavati kot potencial, v pozitivnem smislu.  

Na kočevski občini so Ljubljano zaprosili za kadrovske okrepitve, na glas priznavajo, da imajo težave z Romi in da je šlo pri integraciji očitno nekaj zelo narobe …  

Policijska uprava Ljubljana pokriva tudi Kočevje, da pa so v romsko naselje zapeljali ljubljanski prometni policisti, je razlog ta, da je bila verjetno ravno prosta in so jo vpoklicali. Ne vem, kakšna navodila so dobili, morda ni bilo informacije, da je treba z romsko populacijo delati nekoliko drugače. Vodja operativno-komunikacijskega centra bi to moral poudariti, sploh če policist z Romi nima izkušenj. Ni pa to nobeno presenečenje; če bo policist tekel v romsko naselje in prijel Roma, drugi tega zagotovo ne bodo samo gledali. Najmanj, kar se bo zgodilo, je, da se bodo zbrali v krogu iz radovednosti. Potem bodo začele ženske kričati, kdo bo vrgel kamen, začeli jih bodo cukati in kakšen policist se bo znašel na tleh. Posledice niso bile kritične, samo lažje poškodbe. Mladci so si to dovolili pod vplivom socialnih omrežij, tega je vedno več, tudi zaradi posnetkov, ki so preplavili ta omrežja. Mladci očitno mislijo, da bodo v svoji skupnosti deležni celo pohval, če bodo posneli, kako so kamenjali ali malce obrcali policista. Temu slovenski pravosodni sistem žal ne parira uspešno z ukrepi. Spomnim se, da smo pred časom, ko je veljal stari ZKP, take ljudi pridržali in predlagali pripor. Nevarnost vznemirjanja javnosti je bila ponavadi razlog, na podlagi katerega smo to naredili. 

Dejstvo je, da so nekateri mladci v romski skupnosti resnično problematični. Večina ostalih pa je dobrih ljudi. 

Na kočevski občini zelo odkrito priznavajo, da se mladi iz romske skupnosti niti ne želijo več integrirati, nimajo interesa. Že zdaj vozijo drage avtomobile in nosijo drag nakit, vse to, za kar bi po legalni poti morali vrsto let hoditi v šolo in na fakulteto … 

Kar se tiče mladcev, verjamem, da ne vedo, kaj želijo, niso pa vzgojeni. Kočevski problem je treba v prvi fazi rešiti z večjim številom policistov, da nasilje ugasne. Ni dovolj, da prideta dva policista na konju vsake toliko malo naokoli. Vendar policistov ni in spet smo pri težavi kadrovanja, odgovorni pa nočejo implementirati rešitev; kot državni sekretar sem na primer sam pomagal pripraviti paket rešitev, ki so reševale problem romske problematike, pa ne samo Romov, ampak tudi drugih. Kajti obravnavali smo vse iz socialno obremenjenih območij. Zakonski predlogi enajstih županov s tega območja prav tako naslavljajo vse populacije, ne samo Romov, nihče ni diskriminiran, ukrepi pa so dobro premišljeni. Župani so odigrali pomembno vlogo. Ko sem bil sam član delovne skupine, ministra ni zanimalo, kdo je levi in kdo desni, zanimalo ga je samo, kako bomo uredili problematiko. Sam sem k predlogom pozval znane politične osebnosti, recimo Francija Keka, ki je daleč od desne miselnosti, pa je prišel na sestanek z res dobrimi predlogi, ki smo jih upoštevali. Takrat je bila v izdelavo predlogov vključena tudi sama romska skupnost. In ko danes poslušam politiko, ki pravi, da se bodo o tem pogovarjali, mi to samo da vedeti, da si v resnici ničesar ne želijo spremeniti.  

Sam sem k predlogom pozval znane politične osebnosti, recimo Francija Keka, ki je daleč od desne miselnosti, pa je prišel na sestanek z res dobrimi predlogi, ki smo jih upoštevali.  

Ljudje se pritožujejo, ker po sodni poti ne morejo izterjati svoje pravice, kadar so tarča romskih tatvin. Romi uradno praktično nimajo premoženja, pisanega nase, čeprav imajo npr. drage avtomobile. Država, FURS, če smo natančni, jih ne zna izterjati …  

Vsa ta vprašanja smo obravnavali pred leti v tej delovni skupini, ki sem jo omenil. Po zakonu o romski skupnosti so bili vključeni tudi predstavniki ministrstev, na primer pravosodnega ministrstva. Nekateri so pač na sestanke prihajali s figo v žepu. Ljudi na ministrstvu, razen izjem, je bilo težko prepričati, moral sem se sklicevati na avtoriteto predsednika vlade. Moral sem pisati poročila, moral sem poročati, kdo je želel sodelovati pri iskanju rešitev in kdo ne. Potem so začeli sodelovati, številni predlogi, tudi glede izterjave kazni, so bili upoštevani. Obstaja zapisano na papirju, ampak nikoli implementirano, tako so odločile nove oblasti, ki so prišle. Profesor Anton Grizold iz FDV je na primer ugotovil, da je mogoče ukrepe urediti na milejši način, češ da je naša delovna skupina rešitve pripravila preveč »na grobo«. Žal bi bilo treba implementirati tisto, za kar se ve, da bi takoj učinkovalo. Vsi bi lahko bili zmagovalci, ne glede na politični pol. Predlog prej omenjenih županov, recimo, je bil že na matičnem odboru zavrnjen. Neumnost. Poslancem iz Svobode je šlo kar na smeh. Da so tako poniglavo ravnali, tega ne razumem. Kateri občan bi podprl, kar so se odločili, da dobre predloge zavrnejo? Kot da bi si želeli, da anarhija ostane. 

Kaj bi se moralo zgoditi po tem primeru romskega nasilja nad dvema policistoma? 

Verjamem, da se prav veliko ne bo zgodilo, dokler se slovenska policija kadrovsko ne okrepi. To bi pomenilo več patrulj na vidnih, izpostavljenih mestih, in to 24 ur dnevno, za kar pa ni dovolj policistov. Tega se tudi generalni direktor policije premalo zaveda. Pol leta bi moralo biti tam prisotnih bistveno več policistov, to bi bilo sporočilo ljudem, da so varni in da se bo ukrepalo. Edino policija lahko prepreči nasilje in vlome. To je kratkoročen, učinkovit ukrep. Drugi ukrep pa bi bil, kako tistim, ki ne plačajo kazni, ustaviti socialno pomoč, še posebej če se ti prekrški ves čas ponavljajo. Korigiranje teh ukrepov bi tukaj moralo potekati sočasno, kar pa se žal ne dogaja. Zakoni bi že zdavnaj morali biti spremenjeni, občani bi to itak občutili šele v nekaj letih. Poglejte, varnost je ustavna kategorija, ki jo ima občan pravico zahtevati. Ampak minister, kaj šele generalni direktor policije, se nikjer ne oglašata. Šele ko občani zagrozijo, da bodo sami ustanovili vaške straže, skočijo v zrak, rekoč, to pa ne, nikakor ne. 

Ko danes poslušam politiko, ki pravi, da se bodo o tem pogovarjali, mi to samo da vedeti, da si v resnici ničesar ne želijo spremeniti. 

Zadeva je eskalirala do te mere, da občani že kar na glas pravijo, da se bodo organizirali sami. Tudi v Ljubljani smo že videli paradirati neke vrste straže. 

Teh pozivov bo vse več. Država ima veliko odgovornost, sem zelo kritičen, da tako zlahka zavrača pripravljenost ljudi oz. skupnosti pomagati. Kajti zakon to omogoča, pravi, da policija lahko sodeluje s civilisti pri zagotavljanju varnosti. Problem je, ker so te skupine, ki želijo pomagati, takoj označene za neonaciste. 

Pa je res normalno, da po Ljubljani paradirajo fantje, ki na spletu objavljajo posnetke zvezanih migrantov? 

Ne, to ni normalno, to je deviacija, kot je deviacija tudi, da po mestu paradirajo zamaskiranci z znaki Antifa. Razgrajajo, razbijajo, a je to normalno? Od policije sem vedno zahteval, da pred zakonom enako obravnavajo vse. Tukaj je, oprostite, nekaj zelo narobe. Saj nismo režimska policija nekega preteklega sistema. Ampak da direktor Policijske uprave Ljubljana pravi, da so fantje videti grobo, da ocenjuje samo po videzu, zadeva je šla v napačno smer … 

Kje je meja, kaj je pomoč policiji, ki je dobrodošla, in kaj je vaška straža, ki bi lahko počela nezakonite stvari … 

Lokalna skupnost želi sodelovati na področju varnosti, zakon to omogoča. Šefi policije imajo možnost, da se najdejo, v okviru policije, ne seveda tako, da bi vaška straža delala po svojih pravilih. Mislim, da bi si vsak oče denimo očital, če hčerki ne bi svetoval, naj se primerno oboroži in zaščiti, potem pa se ji kaj zgodi. Ljudje se počutijo izigrane na področju varnosti. Sodelovanje s skupnostjo in posamezniki, ki želijo sodelovati, je nekaj, o čemer bi morali razmišljati. Ni potrebe, da bi posamezniki hodili naokrog sami, v škornjih. Vse to je stvar sistemske regulacije. Generalni direktor policije lahko predpiše uporabo nekega zakona. Nekoč bo to moral, policistov je vsak dan manj. Če so vsi mediji doslej te fante predstavljali kot nekaj negativnega, lahko čez noč spremenijo diskurz in zgodbo prikažejo kot pozitivno. Morali bi jih pod neko uniformo, znakom postaviti tako, da bi delovali v okviru neke skupnosti, dela policije. Lahko bi jih predpisal minister v okviru zakona. Ne razumem, zakaj to a priori tako zavračajo.