Dilema političnih spregledancev: Kako brez protestniškega razgrajanja do medijske pozornosti v boju za parlament

Zajem slike arhiv MMC RTV Slovenija, Topnews.si
Nova sreda, novi protesti in nove medijske naslovnice. Sredini populistični ter v preteklosti že agresivni Stevanovićevi protestniki nam, nizkim jesenskim temperaturam navkljub, napovedujejo vročo politično zimo. A Stevanovićevo gibanje, ki je zaenkrat uspelo povsem zasenčiti petkove medijske protestniške protežirance, je pomembno še zaradi nečesa drugega. Nepredvidljivost populistov iz Resni.ce namreč odstira (pre)dolgo zakrite prave resnice o slovenskem medijskem kreiranju oz. manipuliranju volilne ter državnozborske politične krajine, za katerega si vplivna ozadja želijo, da do volitev naslednje leto ostane čim bolj skrito.

Delovanje slovenskega političnega ozadja je bilo v zadnjih desetih letih, ko je politično ozračje obvladovala 'samo-da-ni-Janša' politika, pravzaprav izjemno predvidljivo. Politično omrežje, nedvomno dodobra podprto s finančnimi mehanizmi, ki jih je nedavno razkril Rado Pezdir, je lansiralo nov ''sredinski'' obraz, ki so ga posadili na čelo sveže ustanovljene stranke brez članstva in brez programa, in maziljencu je bila medijsko-anketna avtocesta do večinske zmage ter ''neverjetnega'' zaupanja volivcev odprta. Tak medijsko protežirani mandatar je nato nase vezal ostale manjše leve stranke in voila, povsem nova, a pravzaprav vsebinsko ista leva koalicija je bila tu.


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




Tak način dela je v slovenskem političnem prostoru pustil številna politična trupla, ki so se po načelu 'uporabi-in-zavrzi' znašla ne samo na politični margini, temveč v politični pozabi. In če so ti nesrečniki želeli še naprej enakopravno sodelovati v volilni tekmi pod svojimi pogoji, so naleteli na medijsko-volilni zid molka. Naleteli so na slovensko medijsko omerto, slovenski medijsko-politični zakon pozabe oz. podrejanja. Če je pri sicilijanski mafiji Camorra, omerta pomenila popolno podreditev volji mafijskega botra, pa je očitno, da slovenska medijska omerta pomeni podreditev volji tistih, ki določajo, kdo bo medijsko povzdignjen na politični Olimp, komu pa ostane le Sizifova politična kampanja.
slovenska medijska omerta pomeni podreditev volji tistih, ki določajo, kdo bo medijsko povzdignjen na politični Olimp, komu pa ostane le Sizifova politična kampanja.

Pomislimo samo na voditelje nemirov leta 2012. Gospod Stevanović se je letos očitno odločil, da bo na sceno in očitno tudi z nje odšel ''v stilu'', s pompom, z ''ognjemetom'' . In morda ima za to dobre razloge. Njegovi vstajniški predhodniki leta 2012 so namreč imeli bistveno manj sreče. Medijski vzpon stranke Levica, ki jo je v Državni zbor izstrelil POP TV, je namreč za seboj pustil politična trupla nekoč medijsko povzdignjenih strank Solidarnost, Stranke za ekosocializem in trajnostni razvoj – TRS ter stranke Verjamem.

Vse to medijsko nastavljanje ter brisanje političnih favoritov bo ob naslednjih volitvah, ki nam obetajo izjemno nejasen rezultat ter razdrobljen parlament, toliko večjega pomena. Medijsko 'bildanje' koalicije KUL bo namreč želelo čim bolj odločilno poseči na razporeditev glasov manjšim strankam, kar bi lahko odločilno vplivalo na formacijo naslednje vlade.

Slovenski mediji, ki manjše politične stranke po mili volji prestavljajo kot lutke na vrvicah, očitno dobro vedo, za kaj pri manjših strankah ter parlamentarnemu pragu gre. Za medije je vse skupaj navaden šov, akcija. Kot je v oddaji pri Igorju Pirkoviću opozoril dr. Dobovšek iz Dobre države, ''če se greš šov pred volitvami, potem boš imel šov tudi po volitvah". Ali kot je pikro pripomnila Aleksandra Pivec, ''medijsko pompozen je bil moj odhod. Sedaj pa smo medijsko ignorirani.''

Žalostna posledica takšnega ravnanja je, da stranke, ki na terenu delujejo že več let, z vzpostavljeno strukturo ter programom, na koncu na volilni dan prehiti nekakšen politični maziljenec oz. nastavljenec. In tako se pogosto večletno terensko delo proti vsakoletnemu ''novemu'' obrazu, ki dobi avtomatsko VIP vstopnico v prime-time soočenja, vedno znova spremeni v prah. Pojav populističnega, agresivnega in s tem nevarnega Stevanovića z njegovo Resni.co, ki si na vsak način poizkuša pridobiti medijsko pozornost, potemtakem niti ne čudi.

Povezovanje kot recept za preboj medijske blokade


Anti-cepilci so očitno vsaj začasno sebe uspeli vriniti v medijsko ustvarjeni duopol Janša-KUL. Kaj pa ostane vsem ostalim, ki jim ulično in medijsko razgrajanje ne dišita in želijo volivcem ponuditi nekaj res vsebinskega ? Morebiti je edini pametni izhod, s katerim male stranke lahko prebijejo medijsko blokado, v tej situaciji ravno povezovanje.

In zato prav nič ne preseneča dokaj neprikrito izražena pobuda g. Boštjana Furlana iz Slovenske ljudske stranke, naj se ga. Pivčeva ter njena Naša dežela in g. Dobovšek iz Dobre države pridružita pobudi Povežimo Slovenijo. Podobno razmišljata očitno še dva politična akterja, ki sta prav tako  medijsko spregledana, g. Počivalšek in g. Kovšca, ki združujeta svoji liberalni stranki. Predvsem v zadnjih nekaj letih javno izpostavljeni predsednik Državnega sveta s svojo medijsko povsem ignorirano Gospodarsko aktivno stranko namreč dobro ve, kako je, če za medije preprosto ne obstajaš.

Povezovanje je mogoče ''zlajnana'' beseda, a malim in spregledanim v tej očitno nastavljeni medijski igri ne ostane več veliko. Na zadnjih državnozborskih volitvah smo imeli 4 stranke, ki so prestopile 1-odstotni prag glasov, ki velja kot meja za pridobitev financiranja iz proračuna: Slovensko ljudsko stranko, Piratsko stranko, Dobro državo in Čuša ter zelene. Če k njim dodamo še blizu uvrščeno Listo Bojana Požarja, je končni seštevek takšne kvazi ''koalicije'' 73.594 glasov ter 8,16 odstotka glasov. Vsega spoštovanja vreden rezultat.

Politično razgreta zima očitno vedno bolj nakazuje, na kakšen način se bodo slovenski spregledani politični akterji bojevali proti medijski omerti. Stevanović in Resni.ca sta se odločila za grožnje in nasilje ter upata na preboj preko čim bolj radodarne TV-minutaže ter anti-cepilske histerije. Na drugi strani pa ob medijski fiksaciji na koalicijo KUL in njihovo lastno anti-Janša histerijo za manjše stranke ostaja vedno manj izbir in realno tudi vedno manj časa

Lahko so sicer optimistične ter v javnosti razglašajo prepričanje o odličnem rezultatu, toda kot pravi g. Igor Pirkovič: ''4 % za uvrstitev v parlament je tudi ob nizki volilni udeležbi zelo zelo veliko.''  

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

»Ten minuts gor«