Anketa Dela: kopičenje strank na meji parlamentarnega praga, dilema za Povežimo Slovenijo

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Poletne ankete javnega mnenja so zanimive zato, ker, zaradi politikov na dopustu, nanje praviloma ne vpliva toliko redno politično dogajanje. 

Tradicionalno prva anketa v mesecu - Medianina za Delo, pritrjuje že nekaj časa pojavljajočim se trendom: da se bodo politična razmerja na naslednjih volitvah odločala na meji parlamentarnega praga. 

Tam se, če gre verjeti Mediani in nekaterim drugim anketam, trenutno kopiči serija strank: ob parlamentarnih SAB, DeSUS in SNS še SLS in Zeleni (Povežimo Slovenijo?), Pirati, blizu je tudi Dobra država. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po Delovi anketi med vsemi vprašanimi SDS dobila 17,1 odstotno podporo, SD 12,7 odstotkov in Levica 8,7 odstotkov. Sledita LMŠ s 7,3 %, in NSi s 3,7 %.

Naslednje stranke pa se zgostujejo okoli parlamentarnega praga: Piratska stranka z 2,6 % podpre med vsemi anketiranci, Zeleni z 2,3 %, SAB z 2,1 %, SNS z 1,8 %, DeSUS z 1,6 %, Dobra država z 0,8 % in SMC z 0,7 % glasov.

Slabe tri odstotke bi jih volila kakšno drugo stranko, neopredeljenih je petina anketirancev, desetina ne bi volila nobene stranke.

Trendi kažejo stabilno podporo SDS-u, LMŠ-ju, SD-ju, Levici, rahlo padanje podpore NSi-ju, SAB-ju in SNS-su, turbulentno podporo DeSUS-u in SLS-u ter še vedno nizko podporo SMC-ju.



Delo vlade pozitivno oz. zelo pozitivno ocenjuje petina anketirancev, četrtina srednje, dobra polovica pa negativno. Srednja ocena je 2,47. Na barometru priljubljenosti vodi Borut Pahor, ki je edini od politikov ta mesec ni dobil nižje povprečne ocene od prejšnjega meseca. Sledijo mu Janez Poklukar, Igor Zorčič, Janez Cigler Kralj in Tanja Fajon.

KOMENTAR: Uredništvo
V promet gredo »pirati« in »zeleno«
V poletni bonaci pred nekajmesečnim finišem do parlamentarnih volitev tudi ankete nakazujejo, kje se bodo odločala politična razmerja prihodnosti. Vse bolj jasno je, da ne med velikimi strankami, kjer so razmerja bolj ali manj zabetonirana, z opombo, da so seveda od novih projektov ogrožene tiste instant narave, predvsem LMŠ in SAB. Kakšna bo prihodnja vladna koalicija se bo predvsem odločalo na robu vstopa v parlament - komu bo od kopice kandidatov - vseh v anketah sploh še ni, ker so še v nastajanju - bo uspelo, komu ne. Zadnje mesece presenetljivo visoko kotira Piratska stranka, saj njene aktivnosti v političnem prostoru ni zaznati. Možni razlagi sta dve - da ime samo po sebi privlači predvsem mlade volivce, med katerimi je zaznati nekaj več zanimanja za politiko. Druga pa, da gre za umetno napihovanje stranke, ki bi z uvrstitvijo v parlament prispevala sveže glasove radikalno levi opciji - tej je namreč program Piratov najbližje. Za spregledati pa ni ponovno zelo dobrega rezultata Zelenih Slovenije, ki bi v seštevku s SLS krepko presegli parlamentarni prag. A da politična matematika ne da nujno seštevka, kažejo ankete, kjer se je že preverjal doseg imena Povežimo Slovenijo - in ta je bil precej nižji zgolj seštete posamične podpore SLS-u in Zelenim. Slednje je zagotovo posledica neprepoznavnosti "tržne znamke" Povežimo Slovenijo" in nekaterih nerodnosti pri vstopanju na politično prizorišče. Znamka seveda bo postala prepoznavnejša, kljub temu pa je težko spregledati dejstvo, da se pojem "zeleno" zaradi širših okoliščin zelo dobro prodaja, medtem ko Slovenska ljudska stranka v slovenskem "grassroots" prostoru še vedno nekaj pomeni. Kako bodo znali ob združevanju v Povežimo Slovenijo ohraniti tržni potencial omenjenih "političnih znamk", oziroma ga investirati v nov projekt, bo morda ključno odločalo o njegovem uspehu ter posledično tudi o povolilnih političnih razmerjih. Zato je, ob vsem drugem, na mestu tudi temeljit razmislek, ali je imena "Zeleni" ter "SLS" smiselno potisniti povsem v ozadje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike