Veronika Lestan umorjena, ker je zavračala sodelovanje z OF

Prvi majski petek bo v okviru pobude Vseposvojitev sveta maša za božjo služabnico učiteljico Veroniko Lestan. Veronika Lestan, ki se je rodila v Mirnu pri Gorici, je bila kot verna in pokončna Slovenka leta 1943 umorjena v okolici Renč.

To bo šestindvajseta od tridesetih svetih maš, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in so bile ter še bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence, žrtve komunističnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo.

Brez službe, a ne brez dela

Veronika se je rodila 3. februarja 1908 v Mirnu pri Gorici očetu Karlu in materi Mariji, ki sta jo vzgajala v vestno krščansko dekle. Izšolala se je za učiteljico, a je bila večinoma brez službe, ker kot zavedna Slovenka otrok ni hotela poučevati v italijanščini, kot je zahteval fašizem.

Ni pa ostala brez dela. Svoje učiteljsko poslanstvo je začela udejanjati v sodelovanju z domačim župnikom pri pastoralnem delu in v kulturnem življenju. Še posebej priljubljena je bila med mladimi, s katerimi je pripravljala številne prireditve, posebej ob novih mašah. Otroke je učila petja, deklamacij in raznovrstnih iger.

Pesmi je pisala tudi sama in jih dala uglasbiti skladateljema Vinku Vodopivcu ali Lojzetu Bratužu. Med temi je še vedno priljubljena njena evharistična pesem Bodi tisočkrat pozdravljen, ki jo je uglasbil Lojze Bratuž. Veliko pa je pomagala tudi misijonarjem, ki imajo redovno hišo na Mirenskem Gradu.

S kolesom vozila hrano v Gonars

Na začetku druge svetovne vojne je bilo primorsko ljudstvo prepričano, da se bo rešilo sovražnega fašizma. Propagandisti OF, ki so bili vodilni komunisti, so dobili najboljše sodelavce med vernim ljudstvom, tudi med dekleti Marijine družbe, saj so bile poštene in narodno zavedne, požrtvovalne in zanesljive. Mnoge niso mogle vedeti, da je komunistična partija izkoristila stisko ljudi in okupacijo Slovenije zgolj zato, da pride na oblast.

K sodelovanju so vabili tudi Veroniko, a je ponudbo zavrnila, saj je slutila, da je v ozadju tega gibanja delo za družbeni prevrat. Eni prej, drugi pozneje so uvideli, da gibanje vodi komunistična partija z namenom pohoda na oblast in uvedbe komunizma.

Namesto tega je Veronika med drugim pomagala slovenskim internirancem v italijanskem koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Zbirala je hrano in druge potrebne stvari ter jim jih dovažala. V letih 1942 in 1943 je tako večkrat s kolesom prevozila pot od Mirna do Gonarsa.

K sodelovanju v OF so vabili tudi Veroniko, a je ponudbo zavrnila, saj je slutila, da je v ozadju tega gibanja delo za družbeni prevrat.

Prečrtani podatki o smrti in pokopu

A zavračanje sodelovanja v OF je Veroniko drago stalo. Potem ko so 10. novembra 1943 iz Mirna najprej odpeljali Cirila Šinigoja, Bogomila Klančiča in Venčeslava Štanto, so štiri dni kasneje enako storili s še enim in z Alojzom Rusjanom in Vero Lestan.

V mrliški knjigi župnije Miren je zapisano, da je bila Veronika ubita 17. novembra 1943, 2. novembra 1945 pa so jo iz groba v Orehovlju prekopali na mirensko pokopališče. Prav tako je bilo v knjigi navedeno, da je bila ubita. Toda vse našteto je bilo pozneje prečrtano. O njeni smrti, grobu in prekopu naj se ne bi vedelo nič.

Morda je župnik in dekan zapisal podatke, ki jih ne bi smel, in to v strogi tajnosti, mogoče je tudi, da je kdo pozneje zahteval popravek. A več domačinov je pozneje pričalo, da so prav ob tem umoru ljudje spregledali ozadje delovanja OF. Ta je namreč pobijala tudi verne in vplivne ljudi in domačini so se t. i. osvoboditeljev začeli bati.

»Taki ljudje so nam ohranjali vero. Kakšne zaklade so nosili v sebi! Žal so po letu 1940 začeli mnogi naši izgubljati čut za take vrednote. Naj spomin na take ljudi bogati naš mladi rod, da bi tudi ta dajal iz sebe to, kar je najboljše in plemenito,« je pozneje o Veroniki Lestan zapisala znanka.

Taki ljudje so nam ohranjali vero. Kakšne zaklade so nosili v sebi!

(D249, 49)