»Čiščenje« milijonov za nevladnike in nenavadna naključja

Novi minister za javno upravo Franc Props je odločil. Razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij je razveljavljen. Da bi se to lahko zgodilo, je bilo v zraku že vse od razkritij, ki so na koncu odnesla njegovo predhodnico Sanjo Ajanović Hovnik, a nepravilnosti so se začele že bistveno prej.

Krepitev državljanskih pravic ali nagrada za politkolesarje?

Čeprav se krepitev razvoja aktivnih državljanskih pravic sliši zelo lepo, gre v prvi vrsti za krepitev razvoja levičarskega aktivizma t. i. kolesarskih protestnikov. Ocena več analitikov že ob samem začetku razpisa je bila, da gre pravzaprav za poplačilo za usluge pri ustoličevanju aktualne vlade in sistemsko vzpostavitev mehanizmov, na katere bi se lahko levičarska politika zanašala tudi v prihodnje.

Gre namreč za zavedanje, da ni vsa moč v politiki, pač pa njeno podaljšano roko lahko predstavljajo strateško postavljene »nevladne organizacije«, ki usmerjajo aktivno politično participacijo v »pravo smer«. Kako si to predstavljajo, so lepo pokazali v zadnjih treh letih.

Ko je na oblasti konservativna politika, protestirajo, zganjajo kraval in mobilizirajo volivce na volitve proti njej, »nastavljajo ogledalo« in so kritični do spornih in tudi nespornih praks, ki jim pač niso všeč. Ko pa so na oblasti socialisti, so ob enakih in hujših spornih praksah tiho, ker so pač njihovi, dogajanje pa relativizirajo, češ, morda res ni optimalno, ampak bog ne daj, da nam zaradi razočaranja nad nesposobno vlado, ki so jo pomagali sami ustoličiti, znova ne zavlada »skrajna desnica«, karkoli že razumemo pod tem imenom.

Zato ne preseneča, da smo med prejemniki najvišjih zneskov našli »najbolj zaslužne kolesarje«: organizacije Danes je nov dan, Mirovni inštitut, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Inštitut za preučevanje enakosti spolov, Delavsko svetovalnico in Parado ponosa. Ob tem velja posebej poudariti, da ne gre vseh prijaviteljev metati v isti koš. Med njimi najdemo tudi nekaj politično neobremenjenih organizacij in za slednje je razveljavitev razpisa precejšnja škoda.

Razpis je bil namreč zastavljen tako, da je organizacijam prinašal najbolj »kakovosten denar«. Imel je namreč malo pogojev, ki jih togo določa država, cilje pa so si organizacije zadale kar same. Tako bi denar dejansko lahko porabile za lasten razvoj na področjih, ki jih same zaznavajo kot prioritetna. Koliko je pri posamezni to smiselno, lahko oceni vsak sam.

Nenavadna naključja

Kar se je začelo z občutkom javnosti, da gre za nagrajevanje zaslužnežev, se je nadaljevalo z množičnimi odhodi zaposlenih iz sektorja za nevladne organizacije, ki je bdel nad razpisom. Po razglasitvi prejemnikov denarja se je nato izkazalo, da nekateri prejemniki nimajo statusa organizacije v nacionalnem interesu in so bili tik pred zdajci ustanovljeni s strani korporacij in podobno.

Da ni vse, kot mora biti, so tudi legitimni prejemniki začeli spoznavati že nekaj tednov kasneje, ko je ministrstvo z njimi praktično prenehalo komunicirati in jih obveščati. Nato se je izkazalo, da je nekatere prijave pripravljala kar poslovna partnerica ministrice Kaja Primorac, ki je solastnica podjetja skupaj z Ajanović Hovnikovo. Svoj delež je sicer nekdanja ministrica ob nastopu funkcije predala svoji mami. Po posredovanju ministrice je prišlo tudi do preusmeritve sredstev, tako da je 300.000 evrov prejel tudi Inštitut za preučevanje enakosti spolov Kaje Primorac, ki sicer po prvotni razdelitvi sredstev ne bi prejel.

Vse te nepravilnosti so skupaj z afero New York na koncu ministrico Ajanović Hovnikovo stale položaja, čeprav jo je premier Robert Golob podpiral vse do bridkega konca. Tudi kasneje je ni kar »vrgel čez ramo«, kar bi lahko rekli za koga od drugih odstopljenih ministrov. Najprej je kazalo, da jo čaka služba na Mestni občini Ljubljana, prejšnji teden pa smo izvedeli, da se Ajanović Hovnikovi obeta dobro plačana služba na Slovenskih železnicah, kjer kar mrgoli naključij.

Po letu in pol, ko je bilo to mesto izpraznjeno, se je pojavil razpis za vodjo sektorja za pravne zadeve, prednost pa imajo kandidati z izkušnjami »na področju kompleksnejših plačnih sistemov in njihove prenove«. Zaenkrat sicer neuspešna plačna reforma, s katero se je ukvarjala bivša ministrica, je referenca kot nalašč za to delovno mesto, ki ima približno 8.400 evrov bruto plače, kar je celo več, kot je prejemala kot ministrica.

Vse to brez zoprnih vprašanj medijev, za katere je Sanja Ajanović Hovnik zdaj nedosegljiva, saj kot pravi, ni več javna oseba. Slučajno so nadzorniki le štiri dni pred razpisom direktorju Slovenskih železnic Dušanu Mesu podelili nov štiriletni mandat na čelu družbe.

Denar si bodo vendarle razdelili nevladniki

Čeprav je nad razpisom visela senca dvoma praktično od samega začetka, po jesenskih škandalih pa je bil še dodatno kompromitiran, pa tudi razveljavitev ni brez negativnih posledic. Sklepi, ki so določali prejemnike denarja, so bili namreč pravnomočni in kaj lahko se zgodi, da bodo zdaj nesojeni prejemniki pravico iskali na sodišču, kar bo za davkoplačevalce lahko dodaten strošek.

Dodatno takšno ravnanje slabo luč meče na poslovanje z državo na splošno, saj se prijavitelji na razpise – karkoli si že mislimo o vsebini – ne morejo več zanesti, da bodo podeljena sredstva dejansko dobili. Tukaj je sicer treba priznati, da v tem primeru vsaj pogodbe še niso bile podpisane in da se je v preteklosti dogajalo tudi, da je kakšna nova vlada razdirala že podpisane pogodbe sredi izvajanja.

Tudi pri nasprotnikih javnega financiranja nevladnih organizacij ni čas za odpiranje šampanjcev. Sredstev z razpisa namreč ne bodo prerazporejali, ampak bodo še naprej nadaljevali s podpiranjem projektov in programov nevladnih organizacij, so zapisali na ministrstvu.

Utegne se zgoditi, da bodo sredstva le »oprali« spornih prstnih odtisov Kaje Primorac, nepravilnosti pa pometli pod preprogo. Končne revizije namreč še ni in je, kot pravi minister Props, kmalu niti ne bo. Morda pa bo prišlo do kakšne zamenjave prejemnikov sredstev, saj se ključni akterji, ki odločajo o razdelitvi denarja, počutijo močne kot še nikoli prej.