Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom

Prekarno delo ima v naši deželi izrazito negativen prizvok. Najprej pomislimo na ubogega izkoriščanega delavca, ki za svojega delodajalca ni toliko vreden, da bi ga ta zaposlil. Ni toliko vreden, da bi se mu zavezal za določen, kaj šele nedoločen čas.
Po najširši definiciji gre pri prekarnosti za vsako delo, ki ni zaposlitev za nedoločen čas, največkrat pa se govori o s.p.-jih ter podjemnih in honorarnih pogodbah, čeprav vsaj pri samostojnem podjetništvu v resnici ne gre za prekarno obliko dela. A pri nas je pogosto tako označeno, zato ga za potrebe tega zapisa tudi tako razumimo.
Čeprav v posamičnih primerih gotovo gre tudi za izkoriščanje, pa je vsesplošna gonja proti prekarnemu delu škodljiva, tako za gospodarstvo kot državljane. Ampak to je za našo levo politično vejo edini možen scenarij.
Ki pa je neskončno poniževalen in žaljiv do vseh sposobnih ljudi, ki ljubijo svobodo tudi na poklicnem področju in zaupajo v svoje sposobnosti. Šli so celo tako daleč, da so uzakonili prisilno zaposlitev, če inšpekcija presodi, da obstajajo elementi delovnega razmerja, čeprav je prekarec recimo sploh ne želi.
Si je res tako težko predstavljati človeka, ki je strokovnjak na svojem področju in si želi delati v tempu, na način in za delodajalca, ki ustreza njemu? Ki mu več kot regres in 28 dni letnega dopusta pomenita osebna svoboda in odločanje o svojem delu? In ki uspe na ta način poskrbeti tako za svojo finančno stabilnost kot tudi socialno varnost? Je v Sloveniji res tako malo sposobnih posameznikov, da je potrebno takšno obliko dela zakonsko tako zelo demonizirati?
Dokler bo tako, bomo dežela nizko kvalificirane delovne sile in deeebeeelega javnega sektorja.
Si je res tako težko predstavljati človeka, ki je strokovnjak na svojem področju in si želi delati v tempu, na način in za delodajalca, ki ustreza njemu?
Država, ki ne zaupa človeku
To niti ni nenavadno. Sposoben, neodvisen in razmišljujoč človek je grožnja kakršnikoli togi in neustvarjalni oblasti. Takšna oblast hoče napol infantilne ljudi, ki sicer služijo denar, da lahko plačujejo davke, a to, da bi bili neodvisni, samostojni in sposobni, ni preveč zaželeno. Vsaj ne v prevelikem odstotku.
Država raje kot zaupanje da državljanu socialno podporo, s katero človek komaj preživi, in mu istočasno preprečuje, da bi kakorkoli poizkušal izboljšati svoj položaj izven edinega okvirja, ki mu ga je določila, se pravi redne zaposlitve. Gre za veliko podcenjevanje ljudi in predajanje sporočila, da so žrtve.
Pri prekarnem delu v veliki večini sploh ne gre za delavce, ki bi po desetletjih zvestobe nekemu podjetju krivično pristali na cesti (ali na prekarni pogodbi). Večinoma gre za visoko izobražene mlade ljudi, v katere smo kot država vlagali veliko denarja in bi jih na začetku kariere moralo razganjati od želje po ustvarjanju, idej in iskanja priložnosti.
Je za sposobnega človeka res žalitev, če ga delodajalec potrebuje za polletni projekt, in ne za 40 let? Ali če ga potrebuje 7 ur na teden, in ne 40? Je žalitev, če dela za več delodajalcev hkrati? In če svoje delo vrednoti po rezultatih, in ne po količini časa, ki ga je za delo porabil?
Država, ki ovira podjetništvo
Država bi morala spodbujati podjetništvo. Pa ga ne, oziroma ga samo na papirju, v resnici pa ga na vsakem koraku duši z birokracijo in ovira z vedno novimi davki. Po drugi strani pa deli bogate in pogosto gospodarsko nesmiselne subvencije na področjih, kjer uspejo lobisti prave politične barve uspešno pristaviti svoj lonček.
Namesto da bi država razmišljala o poenostavitvi zaposlovanja in odpuščanja, zmanjšala število predpisov, se množijo vedno nova pravila. Sedaj želijo nadzirati še delovni čas. Inšpekcija bo preverjala, ali nek povprečen podjetnik ustrezno beleži delovni čas, istočasno pa inšpekcija nima časa in resursov, da bi sankcionirala podjetja, ki delavcem leta ne plačujejo prispevkov.
Država podjetništvo seveda potrebuje zaradi davkov in delovnih mest, po drugi strani pa se ga boji in bi ga rada čimbolj nadzirala.
Prednosti samostojnega podjetništva
Kljub vsem polenom pa bi moral izobražen in sposoben človek v taki obliki dela videti več priložnosti kot pomanjkljivosti. Velika prednost je, da lahko delaš za več delodajalcev, ki jih lahko sam izbiraš. Zanje si mnogo bolj prilagodljiv in tudi cenejši kot redno zaposleni. Sam določaš količino dela, delovni čas, prosti čas in sodelavce.
Ni zanemarljivo tudi to, da se nujno osebnostno razvijaš. Prisiljen si zapustiti svojo cono udobja, se izpostaviti, si sam poiskati delo, neprimerljivo bolje spoznaš trg, razvijaš nova znanja, spoznavaš veliko novih ljudi, stalno širiš svoja obzorja … Če si kot podjetnik vsaj približno uspešen, poskrbiš tudi za svojo socialno varnost. Ko prilezeš na točko, da začneš ustvarjati dobiček, si zmagal in svobodno odločaš o svojem življenju.
Če vmes ugotoviš, da morda nisi za podjetništvo ali da bi ti zaradi osebnih okoliščin bolj ustrezala redna oblika zaposlitve, poznaš veliko delodajalcev s svojega področja, ki so bili zadovoljni s tvojim delom, in so tvoje možnosti za zaposlitev precej visoke.
Pa še ena, zelo velika prednost prekarnega dela obstaja. In sicer, ko se na tvojem »prekarnem« delovnem mestu zrak zasmradi, lahko z lahkoto in brez kakršnihkoli ovir z danes na jutri rečeš: »Adijo!«
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

15 komentarjev
Sprehajalec
Prekarno delo pomeni, da se državljan sistematično izogiba plačevati davkov.
Še huje pa je primerjava tridesetletnik, ki se doma na vrta zafrkava z računalnikom in nateguje ljudi po svetu. Mlajši med 20 do 40 let imajo pravico da maksimalno delajo in vplačujejo vse prispevke v državno blagajno.
Vzpodbujanje ljudi k skrivanju davkov in neplačevanju obveznih prispevkov pa nakazuje, da se je sodrga iz golobnjaka razširila vsepovsod, da proklamirajo socialo ob pogoju, da imajo oni polne riti in stanovanja, pa če so si zaslužili ali ne.
Cenzus, da se univerza zaključi pri 23 letih in da NOBEDEN, ki nima minimalne ocene študije več kot 8 ne SME dobiti državno službo bi moral postati pravilo.
Dokaz te trditve, da tako butaste bunke, kot je sedanja ministrica za zdravstvo, ki sploh ne razume kaj govori, poskuša učiti diplomanta medicine.
Pa še nekaj je res:
nisem še slišal za diplomanta ekonomije, ki bi naredil resni tehnični faks, poznam pa ogromno inženirjev, ki so se iz dolgega časa odločili, da imajo še diplomo iz ekonomije!!
Odgovor je na dlani, tak študij ekonomije kot je naš še za kandelaber poscat ni!!!!
Trditev je groba zato, da bi jo ekonomisti poskušali razumeti, dokaz otopelosti duha pa ministrica za zdravje. Te gleda tupo in glupa pa ne ve kaj govori!!!!
Članek je žaljiv za vse resne desne bralce DOMOVINE.
helena_3
Je napisal nekdo, ki nima pojma o davkih in plačevanju prispevkov ...
Andrej Muren
Občutek imam, da naši ljudje prekarnega dela ne poznajo dobro, zato mu tako nasprotujejo. Temu se pridružijo še ideološka zavajanja in prekarnost postane demonizirana. Res pa je, da takšen način dela ni za vsakogar.
Freising
Navdihujoč članek!
S pripisom, da vseh del ni mogoče delati prekarno, ker prekarna oblika dela omogoča ali celo spodbuja izkoriščanje.
Za prekarno delo, kjer je svoboda opevana prednost, so primerna neodvisna, ustvarjalna, intelektualna, projektna dela, večinoma t.i. "lap-top" dela. To so t.i. svobodnjaki, ki pač z Laponske, zjutraj, preden krenejo na trek, napišejo 20 mailov, s katerimi potegnejo nekaj tisočakov, potem pa razvijajo sami sebe.
Kako naj si to svobodo privošči kuharica, orodjar, kovinostrugar v podjetju, v končni fazi, tudi vzgojiteljica v zasebnem vrtcu, kjer se lastnik vrtca sicer prekarno samouresničuje na Kamčatki, ampak v njegovem vrtcu morajo vzgojiteljice, varuške, kuharica in hišnik vseeno biti z otroki 8 - 10 ur.... Ti delavci so največkrat najbolj izkoriščana delovna sila (da se lahko njihovi delodajalci samouresničujejo v Sibiriji na tečajih šamanizma).
Za to gre. Seveda podpiram kreativnost in svobodo, ne podpiram pa izkoriščanja.
Problem sveta je naraščajoča dohodkovna in družbena neenakost in neenakomerna porazdelitev bogastva, ko manj kot 10 % prebivalstva v rokah drži ves svetovni kapital.
Pravo vprašanje je zato: koliko ljudi in poklicev si sploh lahko privošči pravo prekarno svobodno, kreativno in neodvisno delo, koliko ljudi pa si zaradi narave dela, take oblike sploh ne more privoščiti. Za te druge je pametovanje v stilu tega članka samo nateg in siljenje v še večje izkoriščanje.
Tudi še tak svobodnjak, kot bi rekel moj oče, žre na usta in serje na rit. In kar požre, da potem poserje, mora nekdo ustvariti...
BARBARA RAKUN
Se zelo strinjam, Freising!
slovenc sm
Problem naše vlade je, da vse zakone pišejo glede na situacijo v določenem okolju. V tem primeru gre največkrat za primere izkoriščanja neizobraženih delavcev v kakšnih storitvenih, gradbenih ali proizvodnih podjetjih. In namesto, da bi takšne lovili inšpektorji, sprejmejo zakonodajo, ki v stilu socialistične kontrole zdaj vsem zapoveduje delovanje na način, ki ne ustreza večini delodajalcev in delavcev.
Kraševka
Točno tako.
Kraševka
Gospa Andreja B., res ste podali zelo DOBRO razmišljanje o prekarnih zaposlitvah.
Za inovativnega in sposobnega delavca, je prekarno delo ugodnejše, saj si sam izbira delodajalca in je to za njega ugodnejše in donosnejše. Predvsem pa spozna različne delodajalce in svobodno odloča s kom bo sodeloval.
Zaposlitev za nedoločen čas je ugodna le za LENUHE, ki vedo, da jih gospodar ne bo mogel tako malo plačati, kot bodo lahko oni malo, ali skoraj nič naredili.
Zato se Levičarji prizadevajo za dvig MINIMALNE plače, ki jo mora dobiti tudi tisti, ki v službi "fata krivine", delodajalec pa ga težko odpusti.
Gospa Andreja pravilno razmišljate, da za DELOVNE ljudi, tako delavce, kot delodajalce je prekarno delo POZITIVNO.
BARBARA RAKUN
Kraševka, izjemno žaljivo komentiranje. "zaposlitev za nedoločen čas je ugodna le za lenuhe". To je grozno razmišljanje. Kraševka, ste kdaj živeli v najemu, da veste kako je, če imaš za določen čas službo, se komaj preživljaš, potem izgubiš službo in ne moreš več v tistem stanovanju živeti. Kuharji, vzgojiteljice, učiteljice, socialne delavke, zdravniki, medicinske sestre, veliko jih dela za nedoločen čas - ali smo vsi lenuhi, ki imamo za nedoločen čas službo? Grdo od vas, sploh ne veste, kaj govorite. Kako naj si mlad človek ustvari kaj, če dela ves čas po projektih, je prekarec, ga izkoriščajo, menja bolniške in porodniške (da boste vedeli, jaz sem med porodniško ostala brez službe, ker sem imela službo za določen čas - a me je kdo zaščitil, nihče!!!!). Do kredita ne more. Vi pa potem ljudi, ki imajo za nedoločen čas službo, zmerjate z lenuhi.!!!!
Katarina Mikus
Meni osebno delo po avtorskih pogodbah zadostuje za življenje. Res je, ni bolniške, ni dopusta, ni regresa, ampak sem pa svobodna. Imam prost dan, ko ga potrebujem, dela imam dovolj.... A ni to za vsakega. Je tudi negotovost in težki časi.
BARBARA RAKUN
Katarina, bi vas vprašala, živite v najemu, imate otroke? Ker jaz sem skoraj 15 let delala kot prekarna delavka, in to v najboljših svojih letih, menjala bolniške in porodniške, tako da tudi do kredita nisem mogla. In to je žalostno, nekdo ki ima poštimano že na začetku streho nad glavo, da mu ni treba v najemu živeti, če je šel od doma tako kot jaz študirati. Na žalost povsod na podeželju ni služb, kot je moja, ki jo z veseljem opravljam. Položnice, hrano, najem, otroka je treba preskrbeti. Tako kot ste napisala. Ni za vsakega in ob težkih časih je negotovo. pa nočem jamrat. Kako naj sedaj si upam po toliko letih prekarnega dela vzeti kredit, ko sem stara čez 40, kdo mi ga bo dal za stanovanje kjerkoli v Sloveniji?
AlojzZ
Z napisanim se strinjam, a vseeno si dovolim opogumljati gospo Andrejo, naj odrine na globoko in namesto:
"Sposoben, neodvisen in razmišljujoč človek je grožnja kakršnikoli togi in neustvarjalni oblasti."
napiše:
"Sposoben, neodvisen in razmišljujoč človek je grožnja vsakemu diktatorju, tako na levici kot desnici."
BARBARA RAKUN
Super napisano.
baubau
Diktator ni nikoli niti lev niti desen, diktator je zgolj ustoličen jaz.
Tomaž Vodušek
Res sem se našel v tem članku, in se z napisanim strinjam. Z znanjem in delovnimi navadami imam veliko strank v Evropi in ZDA... delam veliko a po svojem tempu
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.