Božo Cerar, Portal Plus: Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
»Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica sovraštva, se sicer vleče že stoletja. Gre za enega najstarejših medsosedskih sporov v Evropi. Kako to, da Grki in Turki ne morejo pozabiti na pretekle zamere, ki jih gojijo drug do drugega, in stopiti korak naprej?« se v svojem prispevku za Portal Plus sprašuje Božo Cerar.
Zakaj naj bi nas moral skrbeti spor med Turki in Grki? Vzhodno Sredozemlje pravzaprav ni tako daleč, tudi Slovenija je sredozemska država. V minulih letih smo čutili (in še čutimo) posledice dogajanj še precej dlje stran. Za povrh sta v spor vpleteni dve članici Evropske unije (Grčija in Ciper) in dve članici Nata (Grčija in Turčija).
Če je kopenska meja med državama jasna, tega ni moč reči za mejo na morju. Državi sta skušali status quo občasno preseči tudi enostransko. To trenutno počne turški nacionalistični predsednik Erdogan. Turčiji skuša povrniti pozicije iz otomanskih časov (zato med drugim turška mornariška oporišča v Katarju in Somaliji ter načrtovano v Sudanu in ne nazadnje ponovna uporaba nekdanje cerkve Hagije Sofije v Carigradu kot mošeje). Erdogan je zavzel stališče, da grški otoki, ki se nahajajo vzhodno od sredinske črte med grškim in turškim kopnim, ne morejo imeti epikontinentalnega pasu.
Da stvari ne bi povsem ušle iz rok, se je za posredovanje med Turčijo in Grčijo odločila Nemčija, trenutno predsedujoča EU (del tria je tudi Slovenija). Sprti strani naj bi se namesto vojaških vaj in glasnega medsebojnega obtoževanja usedli za pogajalsko mizo oziroma pristopili k odkritemu in neposrednemu dialogu. Upajmo, da bo nemško posredovanje uspešno in da bi se za začetek raziskovalne in vojaške ladje umaknile iz spornih voda. Kakšnih posebnih izgledov, da bi se hitro rešila sporna vprašanja, ki se vlečejo zadnjih sto let, sicer na žalost ni," še dodaja v svojem prispevku za Portal Plus Božo Cerar.
Zakaj naj bi nas moral skrbeti spor med Turki in Grki? Vzhodno Sredozemlje pravzaprav ni tako daleč, tudi Slovenija je sredozemska država. V minulih letih smo čutili (in še čutimo) posledice dogajanj še precej dlje stran. Za povrh sta v spor vpleteni dve članici Evropske unije (Grčija in Ciper) in dve članici Nata (Grčija in Turčija).
Če je kopenska meja med državama jasna, tega ni moč reči za mejo na morju. Državi sta skušali status quo občasno preseči tudi enostransko. To trenutno počne turški nacionalistični predsednik Erdogan. Turčiji skuša povrniti pozicije iz otomanskih časov (zato med drugim turška mornariška oporišča v Katarju in Somaliji ter načrtovano v Sudanu in ne nazadnje ponovna uporaba nekdanje cerkve Hagije Sofije v Carigradu kot mošeje). Erdogan je zavzel stališče, da grški otoki, ki se nahajajo vzhodno od sredinske črte med grškim in turškim kopnim, ne morejo imeti epikontinentalnega pasu.
Da stvari ne bi povsem ušle iz rok, se je za posredovanje med Turčijo in Grčijo odločila Nemčija, trenutno predsedujoča EU (del tria je tudi Slovenija). Sprti strani naj bi se namesto vojaških vaj in glasnega medsebojnega obtoževanja usedli za pogajalsko mizo oziroma pristopili k odkritemu in neposrednemu dialogu. Upajmo, da bo nemško posredovanje uspešno in da bi se za začetek raziskovalne in vojaške ladje umaknile iz spornih voda. Kakšnih posebnih izgledov, da bi se hitro rešila sporna vprašanja, ki se vlečejo zadnjih sto let, sicer na žalost ni," še dodaja v svojem prispevku za Portal Plus Božo Cerar.
Povezani članki
Zadnje objave
Šarec in Joveva: EPP naj se ne ustavi pri Grimsu
8. 7. 2026 ob 15:04
Po letih poniževanja stroke vendarle nov veter?
8. 7. 2026 ob 14:30
Prava vprašanja, ko gre za nasilje
8. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:00
V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma
7. 7. 2026 ob 17:39
Ekskluzivno za naročnike
Prava vprašanja, ko gre za nasilje
8. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.