Bo Trumpova Amerika še ščitila Pribaltik pred Rusi?

V zadnjih nekaj letih je ruski predsednik Vladimir Putin z vojno in drugimi političnimi manevri spremenil meje Evrope in vrgel senco na baltske države, medtem ko je ZDA ostala zvesta varnosti Pribaltika.


Kako bo novi ameriški predsednik Donald Trump definiral vlogo njegove države v svetu, še posebno v odnosu do Rusije, bo imelo daljnosežne posledice, piše Politico.eu. 

Trump ne sme, tako kot Obama, postaviti Rusije v prvenstveni položaj

Trump bi moral razumeti, da s tem ko je postal predsednik ZDA Vladimir Putin ni več njegov zaveznik, temvečnasprotnik.Putin je v minulih letih odnos med Rusijo in ZDA naslavljal kot skrajno odklonilen, kar se z novim predsednikom ne bo spremenilo, saj na tem temelji percepcija ruske moči.

Po mnenju avtorjev članka Trump ne bi smel storiti enake napake, kot jo je Barack Obama: postaviti Rusijo v prvenstveni položaj, s katerega lahko diktira ameriško lokalno in globalno politiko. Trumpovo zanašanje na sklepanje kupčij ga lahko hitro zavede v isto past, v kateri bi se zapletel v neplodna pogajanja, ki bi pokrila ruske poteze, ZDA pa pustile v čakajočem pričakovanju.

Med svojo kampanjo se je Trump junačil nad marsičem, vendar ne nad Rusijo

V kampanji se je amerišji poslovnež junačil nad vsem, le nad Putinom in Rusijo nikoli, čeprav ta ZDA vidi kot ruskega rivala številka ena.

A ravno to je tema, na katero bi se pretendent za predsednika ZDA moral "obesiti". Rusija je ustvarila konflikte po Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji, oslabila ameriške zaveznike in ustvarila nove zaveznike, po čemer so ZDA manj varne.

Toda Trump in njegovi svetovalci, od katerih imajo nekateri nepojasnjene finančne ali druge povezave s Kremljem, o Putinu kljub temu niso imeli za povedati kaj slabega, prej nasprotno: hvalili so ga kot močnega voditelja, ki je lahko zgled drugim. Preko njih so odmevali pogledi Kremlja: da je NATO zastarel in da so baltske države zgolj "rusko predmestje".

Njegov odnos do Rusije se bo v Beli hiši spremenil

Vendar odnos do Rusije, naj bo resničen ali navidezen, se bo spremenil, ko bo nastopil v Beli hiši, sta prepričana avtorja članka na Politico.eu.

Trump ima prav, da besede in moč štejejo. Če bodo nadaljevali s pošiljanjem signalov, da so baltske države zunaj varnostnega dežnika ZDA, bo Putin to nedvomno izkoristil in Trumpova dediščina bi bila neprimerljiva šibkost ali celo vojna.

Toda hkrati je Trump na položaju, ko lahko postane ustanovitelj nove ameriške varnostne arhitekture v Evropi, če je seveda dovolj pogumen za to nalogo. Ta zavezništva niso poslovne transakcije: so kot zavarovanje in so potrebne ameriške investicije.

Trump mora poslušati zgodbe ameriške vojske

Uspeh Trumpove kampanje je temeljil na predstavi neuspeha Amerike, ki izgublja vpliv v svetu, in na pozornosti tistih, ki jih je označil kot tiho večino "pozabljenih" Američanov. Zdaj se mora zavedati, da je za te Američane tudi odgovoren.

Trump je govoril o primernem financiranju ameriške vojske, zdaj mora tem, ki v vojski služijo, obljube tudi izpolniti. Dolžan je poslušati njihove zgodbe, kaj so slišali na vojnih območjih v Evropi in na Bližnjem vzhodu, o čemer večina Američanov še ni slišala. Dolžen jih je osvestiti, da so bila izgubljena ameriška življenja na račun vojn, ki jih financira Rusija, saj je kaos Putinova najljubša metoda nadzora in dominacije.

Trump se mora tudi spomniti, da Putin spoštuje zgolj moč, in da Kremelj cveti na negotovosti, zaradi česar bo še svobodno nadaljeval delovanje na nestabilnih območjih.

Baltske države s strani novo izvoljenega predsednika ZDA potrebujejo močne besede, saj zgolj on lahko prekine z negotovostjo, ki vlada nad Poljsko in Baltskimi državami in jasno pokaže, kaj je naše in kar ne sme biti stvar pogajanj, zaključujejo na Politico.eu.