Biti podjetnik v Sloveniji ni lahko, a se splača. Ne nujno finančno.

Vir: @freepik na freepik.com

Biti podjetnik v Sloveniji ni lahko. Povprečnega slovenskega podjetnika za vrat stiska nadvse toga delodajalska zakonodaja, visoki davki in predvsem neznosna birokracija, za katero stoji četa birokratov, ki menijo, da njihovo preštevanje mrtvih drži slovensko gospodarstvo pokonci. Seveda ga ne. Pokonci ga drži ustvarjalnost in delo podjetnika in njegovih zaposlenih in to kljub vsem mogočim birokratskim oviram.

Ena najnovejših bizarnosti je evidentiranje delovnega časa, ki si ga je seveda lahko izmislil samo nekdo, ki ni nikoli delal v gospodarskem sektorju.

Vlada, ki si je začela dajati avtogole

»Človek je naše največje bogastvo, zato ga moramo neprestano nadzirati.« Stališče države je, da je delodajalec pokvarjen izkoriščevalec, delavec pa infantilen. Oba pa sta nesposobna se dogovoriti, kaj bi ustrezalo obema. Recimo to, da ima delavec težave s prostato in gre šestkrat dnevno na stranišče. Delo zaradi tega ne trpi. Ali pa, da gre na stranišče enkrat, veliko pa mu pomeni, da lahko gre trikrat na cigaret. Če želi priti par minut pred službo, da lahko par minut prej odide, ker mora po otroka v vrtec ali ker se želi izogniti prometnemu zamašku, mora biti to zabeleženo.

Očitno so v vladi tudi sami presodili, da je bil to očiten avtogol in ker so avtogoli v Svobodi razlog ne samo za rdeči karton, ampak za poklicno likvidacijo, so pozvali inšpekcijo, naj zakona, ki so ga sprejeli, raje ne izvaja. Da ga bodo še malo premislili in morda dodelali. Še pred tem so sami sebe seveda izvzeli iz evidentiranja. Na prvi pogled priročno, na drugi pogled pa avtogol. 

Veselje do dela, kljub vladnim nesmislom

Kakorkoli, podjetniki so požrli že marsikaj, tudi tokrat bi se prilagodili, sestavili ali kupili pravilnike, plačali pravnike, ki bi jim pomagali uvesti zahtevane spremembe, čeprav v njih ne vidijo smisla. Vse, da bo država, ki bi morala biti njihov servis in spodbujevalec, a je največkrat zaviralec, zadovoljna.

Zakaj? Ker so pripravljeni storiti vse in še več, da bi lahko delali in ustvarjali še naprej.

Druga stvar, zaradi katere v Sloveniji ni lahko biti podjetnik, je ta, da se podjetništva, kdo ve zakaj, drži nekakšen negativen predznak. Kot da gre za nekoga, ki dobro živi na žuljih drugih ljudi. Nekateri – običajno tisti, ki sami niso v gospodarstvu ničesar ustvarili – bi jim radi prilepili nalepko zlobnega in pogoltnega kapitalista. Istočasno pa ironično običajno ti isti ljudje zagovarjajo in podpirajo resnične zle primere slovenske tranzicije, ki so s svojimi poslovnimi mahinacijami povzročili veliko osebnih tragedij.

Stopiti na pot podjetništva, pomeni stopiti na pot osebnostne rasti, ki je mnogi nikoli ne opravijo.

Seveda obstajajo tudi izkoriščevalci in dobesedno kriminalci med podjetniki (ni znano, zakaj se inšpekcijske službe ne ukvarjajo z njimi, ampak raje iščejo bizarne nepravilnosti, kot je pretečen rok omarice za prvo pomoč, ki ni bila nikoli odprta), a so v manjšini. Povprečen slovenski podjetnik gara za dva in lastniki manjših podjetij pogosto pokrivajo vsaj tri delovna mesta (direktor, kadrovnik, komercialist, hišnik, čistilec …).

Ni lahko, a se splača

Biti podjetnik torej v Sloveniji ni lahko, a se splača. Ne nujno vedno finančno. Sposoben človek, kar vsak uspešen podjetnik nedvomno je, bi – tudi če bi delal za koga drugega – lahko dobro zaslužil in predvsem bolj umirjeno živel.

Splača se, ker človek, ki vstopi v podjetništvo, naredi ogromen korak iz svoje cone udobja in stopi v neznano. Sprejme tveganje, možnost poraza, negotovost, izpostavljenost … Stopiti na pot podjetništva pomeni stopiti na pot osebnostne rasti, ki je mnogi nikoli ne opravijo. Pomeni, da razvije svoje sposobnosti in veščine, ki jih sicer zelo verjetno ne bi nikoli. Pomeni, da spozna in sodeluje z ljudmi, ki so daleč izven njegovega kroga in stalno širi svoja obzorja in znanja. Dobro opravljeno delo in uspešno zaključeni posli prinašajo veselje in zadovoljstvo. Svoboda in samostojnost pa samozavest.

Otroci podjetnikov, ki gledajo prodorne in delavne starše, ki s svojim delom ustvarjajo udobno življenje svoji družini in možnost za delo številnim drugim, imajo v življenju odlično izhodišče. Če seveda starši ne naredijo kapitalne napake, da bi svojim otrokom namesto svoje pozornosti in vzgoje nudili zgolj materialne dobrine, kar je vedno napačna odločitev.

Poleg svojega podjetja graditi tudi odnose

Obstajajo seveda tudi pasti podjetništva. Dobro se jim je izogniti. Nemalokrat se zgodi, da komu, ki mu je poslovno uspelo, to stopi v glavo. Postane nadut, aroganten in izgubi razumevanje za življenjske situacije drugih ljudi. Ker se spozna in je uspešen na svojem področju, se mu začne zdeti, da se spozna na vse stvari in začne druge ljudi zaničevati.

Velika napaka, ki ni redka, je, da nekateri podjetniki zanemarjajo svoje partnerstvo in otroke. Delajo cele dneve in svoj življenjski uspeh vrednotijo le s poslovno uspešnostjo. Kar je slab recept za zadovoljstvo. Cel kup slovenskih podjetnikov ima milijone, ki jih nimajo s kom zapraviti, razen s pivskimi prijatelji in pijavkami, ki se prilepijo na njihov denar.

Podobno ali še bolj kot svoje podjetje je potrebno negovati in graditi svoje odnose in odgovoriti tudi na svoja bivanjska vprašanja

Finančna stabilnost je odlično izhodišče v življenju, ampak je samo izhodišče. Raziskave kažejo, da občutek zadovoljstva in sreče narašča le do določenega zneska premoženja, potem pa na zadovoljstvo in srečo količina denarja nima več vpliva. Tisti, ki ima 100 milijonov, zaradi tega ne bo srečnejši kot tisti, ki ima enega.

Danes, ko prva generacija slovenskih podjetnikov pred upokojitvijo dela bilanco svojega življenja, mnogi ugotavljajo, da razen svojega podjetja nimajo ničesar. Podobno ali še bolj kot svoje podjetje je potrebno negovati in graditi svoje odnose in odgovoriti tudi na svoja bivanjska vprašanja. Podjetje in poslovni uspeh sta in morata biti le orodje, ki omogoča ustvarjalno in izpolnjeno življenje. Ker na koncu za vsakega pride čas, ko se bo treba še zadnjič evidentirati in celotno evidenco bo pregledala mnogo višja instanca, kot je državna. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Aleksander Čeferin
»Moralna avtoriteta« iz Nyona
5. 11. 2024 ob 6:00
Tonin v iskanju svojega mesta
4. 11. 2024 ob 15:00