Za pesem Sveta noč je kriv celo Napoleon
S prvo adventno nedeljo na začetku meseca smo stopili v adventni čas, ki ga označujemo z venčkom in štirimi svečkami, vsepovsod pa se že sliši pesem Sveta noč, blažena noč. Glede pesmi je seveda to velik nesmisel. Vse, kar se...
Kraljica miru vabi k spreobrnjenju
V nedeljo, 8. decembra, na dan brezmadežnega spočetja Device Marije, bo minilo 170 let, odkar je papež Pij IX. razglasil dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Marija se je že pred tem, seveda pa tudi večkrat pozneje, na mnogih krajih prikazovala...
Jesen – polna prgišča spominov (5/5)
Mnogi menijo, da je jesen – pomlad intelektualcev. Ko se poletni vrvež sprosti in ko se človek v duši umiri, privre na dan vse tisto, kar je najbolj žlahtno v njem. Pri starejših ljudeh so to predvsem spomini, povezani z...
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
Če hočeš pisati o morju, ga moraš začutiti pod nogami. Če ne prebiješ vsaj nekaj časa v čolnu in na samotnem otoku kot brodolomec, potem si navadna suhozemska podgana. Tako so mi rekli na Visu in to je pač treba...
Na vesla od Komiže do Palagruže (3/5)
Zdaj skoraj pozabljenemu pisatelju Tonetu Seliškarju, najbolj znanemu po mladinskih delih Bratovščina sinjega galeba ter Vesele in žalostne o mulah, je bilo v času Jugoslavije lahko pisati o velikem bratstvu in enotnosti, o tovarištvu in medsebojni pomoči, o kolektivnem prizadevanju...
Mariborčan, ki je Hrvatom priboril Vis (2/5)
Z nekdanjimi brati Hrvati je treba ravnati sila previdno. Kot vemo, jih je še enkrat več kot nas, imajo čudovito morje, so vzorno domoljubni, po drugi strani pa gledajo na Slovence precej ljubosumno. Nekateri nas imenujejo kar alpski Hrvati, a...
Sledi mojih poti: Dogodivščine Bratovščine sinjega holoba (1/5)
Spomini so zlati okvirji življenja. In ker smo Slovenci vsaj s poletno nitko ljubezni do morja še vedno povezani s celotnim Jadranom, se bomo v naslednjih petih nadaljevanjih pomudili na otoku Visu. Tam smo RTV-jevci preživeli veliko poletij, tam je...
Kapitanov ključ še vedno buri duhove (Rex 2)
V prejšnji številki sem napisal nekaj podrobnosti o italijanski ladji velikanki Rex, potopljeni v našem morju. Na ladji naj bi bilo veliko dragocenosti, ki so jih Nemci nakradli med okupacijo Trsta. Menda so marsikaj z vlaki poslali v Nemčijo, marsikaj...
Blizu Kopra je potopljena večja ladja kot Titanik
Zdi se skoraj neverjetno, a vendar je res! Med Koprom in Izolo je še vedno potopljen velik del italijanske ladje Rex, ki je bila največji ponos predvojne Italije. Slednje niti ni nenavadno: bila je večja in mogočnejša od znamenitega Titanika....
Po Kekcu Kekec, za vedno (Kekec, 6. del)
Kdo bi si mislil, da Kekec tudi v današnjem času še vedno živi! A je v resnici skoraj enako živ kot nekdaj ob prebiranju knjig oziroma ob gledanju filmov o njem. Res je, da se mladi med seboj radi zbadajo,...
Mladoletna gorska vila s klavirjem (Kekec, 5. del)
Slovenci nismo srečni, če nismo vsaj malo nesrečni. Najbolj pa smo srečni, kadar prebiramo resnične zgodbe o nesrečnih zaljubljencih. Mnoge Prešernove pesmi bi imele precej manj vrednosti, če ne bi v ozadju stala sedemnajstletna Julija, v katero se je zaljubil...
Simpatična neroda, imenovana Bédanc (Kekec, 4. del)
Tudi druga izvirna zgodba Marice Globočnik je po svoje zanimiva. V nekoliko drugačni podobi prikazuje gorskega samotneža, ki smo ga v filmih spoznali kot hudobnega Bédanca, ki ga Kekec spotoma užene v kozji rog. Pisatelj Vandot je pač znal pripoved...
Pehta je bila v resnici zavržena zeliščarka (Kekec, 3. del)
Zdi se skorajda neverjetno, pa vendar je res. Čeprav je od Vandotovega rojstva minilo 140 let, od njegove smrti pa 80, vse zgodbe o Pehti še vedno niso znane širši javnosti, pa tudi kranjskogorski Josip jih je toliko preoblikoval, da...
Ko gospa ministrica postane Pehta (Kekec, 2. del)
Na svojih novinarskih poteh sem srečal od pet do šest tisoč Slovenk in Slovencev. Pripravil sem namreč več kot 1.100 polurnih in enournih radijskih reportaž. Vsak človek mi je nekaj dal in vedno sem se drugačen vračal s poti. Zelo...
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
Letošnje leto bi bilo lahko tudi Vandotovo leto. Pisatelj Josip Vandot se je namreč rodil pred 140 leti, leta 1884, v bombardiranju med drugo svetovno vojno pa je umrl pred 80 leti (torej leta 1944). Stari in mladi ga poznamo...
Zadnje objave
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Krizni center že mesece opozarja, da namestitev ni več v otrokovo korist
31. 5. 2026 ob 20:53
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
31. 5. 2026 ob 16:30
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
31. 5. 2026 ob 12:57
Ekskluzivno za naročnike
Trumpova strategija do Kanade, EU in Nata (1. del)
1. 6. 2026 ob 6:00
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
JUN
01
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10