France Prešeren (11/12) »Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi ...«

Ko se ena zgodba konča, se marsikdo vpraša, kaj je bilo potem. Saj res, sem se vprašal tudi sam. Kaj pa je bilo s Prešernovo muzo, s Prešernovo Julijo po Francetovi smrti oziroma po Sonetnem vencu? Zadeva je bila dokaj preprosta. Mati jo je kmalu poročila z nemško govorečim pravnikom oziroma predsednikom sodišča, Julija pa se je morala posvetiti domu in rojevanju otrok. Iz Ljubljane se je preselila v Novo mesto. Tako se je vsem umaknila izpred oči.

Pri tem je treba poudariti še nekaj! Čeprav je Julija kranjščino slabo razumela oziroma jo je komajda slutila, je na svoj novi dom odnesla eno samo slovensko knjigo – Prešernove Poezije. Pa še to je morala skrivati pred dokaj krutim možem, ki jo je menda celo pretepal. V najhujših trenutkih se je zatekla na podstrešje dvorca, kjer je živela z družino, in na skrivaj prebirala besede, ki jih je veliki umetnik zapisal njej v večen spomin.

Dvorec Neuhof

Julija Primic se je rodila 30. maja 1816, kar pomeni, da je bila od Prešerna mlajša skoraj 16 let oziroma da v času izida Sonetnega venca ni imela niti 18 let. Po škandalu, ki je izbruhnil po izidu Prešernove umetnine, se je mati na vse kriplje trudila, da bi hčerko čim prej bogato poročila in tako odvrnila pozornost od pesnikovega oboževanja. Po dolgem iskanju primerno bogatega moža se je to res zgodilo. Čeprav je mati pričakovala, da bo Julijin ženin nadaljeval z njihovim trgovskim poslom, do tega ni prišlo. 28. maja 1839, dva dni pred Julijinim 23. rojstnim dnevom, jo je v zakonski stan popeljal Jožef pl. Scheuchenstuel, pravnik oziroma sodnik in predsednik novomeškega sodišča. Prešeren je bil tedaj še v Ljubljani in je za poroko izvedel, a si z njo ni belil las.

Kako je živela Julija in kaj jo je vse čakalo? Preberite v nadaljevanju