Avbelj, Zobec in BMZ: vladni ukrepi niso protiustavni. Teršek odgovarja, da se ne motijo, temveč imajo zgolj drugačno mnenje

Uredništvo
Ustavnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin sta včeraj na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, v kateri trdita, da je omejevanje gibanja protiustavno, če se prej ne razglasi izredno stanje.

Drugače pa menijo trije drugi ugledni pravniki, dr. Matej Avbelj, Jan Zobec in dr. Boštjan M. Zupančič. Vsak s svojimi poudarki nasprotujejo tezi, da gre pri prepovedi gibanja na odprtem med 21. in 6. uro zvečer za protiustavno potezo vlade. 

A žal Terškovo pobudo za ustavno presojo že zlorabljajo nekateri, ki se v nočnih urah zbirajo zunaj in namerno kršijo ukrep vlade za zajezitev širjenja COVID-19, opozarjamo v komentarju uredništva. 

Kot smo poročali včeraj, je profesor dr. Andraž Teršek prepričan, da je Zakon o nalezljivih boleznih (39. člen) neustaven, saj določa, da se lahko gibanje »omeji« ali »prepove«. Ustava je po njegovem mnenju v 16. členu zelo jasna, saj določa, da se smejo pravice »razveljaviti« ali »omejiti« v vojnem in izrednem stanju. Ker vlada ni razglasila izrednega stanja, je ravnanje vlade po njegovem neupravičeno, oziroma protiustavno.

Terškova argumentacija v zahtevi za ustavno presojo pa ne prepriča drugega uglednega profesorja prava, dr. Mateja Avblja. V Večeru je opozoril na 32. člen ustave, ki dopušča omejitev svobode gibanja z zakonom, če je to potrebno za preprečitev širjenja bolezni.

Takšen zakon pa je po Avbljevih besedah zakon o nalezljivih boleznih, ki v 39. členu neposredno implementira zakonski pridržek iz 32. člena ustave in zato in abstracto ni protiustaven.

"Lahko bi bil protiustaven v konkretnem primeru, če vlada za njegovo uporabo ne bi spoštovala testa sorazmernosti," opozarja. Dodaja, da je vlada, kot smo lahko razbrali iz utemeljitve in medijev, tu sledila strokovnim predlogom, ki že dalj časa vztrajajo pri že bolj zgodnjih in strožjih omejitvah.

"Tako ocenjujem, da bi ta omejitev prestala test sorazmernosti, kot izhaja iz sodne prakse ustavnega sodišča, tudi zato, ker morajo biti sodišča v tovrstnih razmerah zadržana," za Večer še pove profesor Avbelj.

Teršek mu na Facebooku že odgovarja, da ne misli, da je mnenje "spoštovanega in cenjenega kolega prof. dr. Avblja" zmotno, je pa drugačno od njegovega.
"Odločila pa ne bova ne on, ne jaz. In končno odločitev najvišje sodne institucije za ta vprašanja bova spoštovala in upoštevala, četudi z njo morda ne bova soglašala, ali ne bova soglašala v celoti," pravi in dodaja, da bi bilo ustavno pravo dokaj dolgočasna zadeva, če bi strokovnjaki o vseh ustavnopravnih vprašanjih soglašali.

"Kadar ne soglašamo, ali ne soglašamo povsem, ni nujno, da se kdorkoli od nas moti. Pravno zavezujoča pa je samo ena odločitev, le eno stališče: tisto, ki ga izglasuje večina sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča RS."

Jan Zobec: "država je dolžna aktivno varovati pravico do življenja in zdravja" 


S Terškom in Pavlinom pa se ne strinja tudi nekdanji ustavni sodnik, zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec.

»Človekovo življenje je nedotakljivo in država ima zato ne samo dolžnost vzdržati se posegov vanjo, ampak ima aktivno, pozitivno dolžnost, da življenja in tudi zdravje ljudi varuje, kadar sta ti ustavni vrednoti ogroženi. Ob pandemijah, s kakršno se soočamo, sta ti vrednoti še kako ogroženi,« je povedal za Radio Ognjišče.

O tem govori 32. člen ustave: »Drugi odstavek 32. člena ustave namreč določa, da se sme svoboda gibanja omejiti z zakonom zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. Tu gre za zakonski pridržek, ki zakonodajalca pooblašča in mu hkrati nalaga intervencijo, se pravi omejevanje svobode gibanja v primerih, kakršen je ta, s katerim se sedaj soočamo. Tako, da jaz tukaj ne vidim protiustavnosti.«

Dodal je, da zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu prepoveduje oziroma omejuje gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, kar nikakor ne more biti ustavno sporno.

»Obstaja seveda ustavna podlaga za to omejevanje, prej omenjeni zakonski pridržek iz drugega odstavka 32. člena ustave. V povezavi z dolžnostjo, ki jo nalaga 17. člen ustave, nedotakljivostjo človekovega življenja, je bila zato država dolžna ukrepati. Dolžna, ker jo zavezuje pozitivna dolžnost varovati življenja ljudi, torej pozitivni vidik človekove pravice do nedotakljivosti življenja,« meni Zobec.

Morajo pa biti ukrepi strokovno utemeljeni, poudarja Zobec in opozarja, da je medicinska stroka predlagala še strožje ukrepe, nekatere države, kot so Irska in Nova Zelandija, pa so jih tudi uvedle.

Države, tudi Slovenija, so pač dolžne varovati pravico do življenja in zdravja aktivno, kar pomeni tudi s posegi, kakršni so ti, ki jih sprejema in jih je sprejela naša vlada, še dodaja pravnik.

Da Terškove pobude ustavno sodišče ne bi smelo vzeti v obravnavo, meni še en renomirani pravnik, dr. Boštjan M. Zupančič





KOMENTAR: Uredništvo
Terškovo pobudo zlorabljajo protestniki, ki namerno kršijo nočno prepoved gibanja na prostem
Kolikor pravnikov, toliko različnih mnenj, pravi pregovor in v tem smislu je treba prikimati dr. Andražu Teršku, da se kolegi (vsaj ta trenutek še) ne motijo, temveč zgolj menijo drugače, presoja pa večina ustavnih sodnikov. Četudi je ta tesna - 5:4, kot smo videli v primeru ustavne presoje prepovedi gibanja med občinami, ni nič manj legalna in jo je treba spoštovati. Kakšna bo tokrat, bomo še videli, a dejstvo je, da poteza Terška in Pavlina v teh zelo delikatnih časih priliva olje na ogenj tistih, ki vsak javno izražen dvom izkoriščajo za zdravju nevarno "državljansko nepokorščino", in se iz zaščitnih ukrepov v slogu raperja Zlatka naravnost norčujejo. Kot smo videli iz nekaterih video posnetkov, pa je policija do njih zelo milostna, čeprav si privoščijo marsikaj, tudi žaljenje in primitivno znašanje nad uradnimi organi. Posledice vsega tega so, da ukrepi v Sloveniji zaenkrat še niso prijeli in število koronavirusnih bolnikov narašča do te mere, da, kot je danes opozoril strokovni direktor UKC Maribor, kmalu vsi več ne bodo mogli dobiti istega nivoja zdravstvene oskrbe, kot ga lahko zaenkrat še zagotavljajo. Ali so tisti, ki so se včeraj zvečer v centru Maribora zbrali na protestniškem shodu, svarilo zdravstvene stroke slišali in razumeli, bomo videli kmalu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V vladi odločni, da božičnica letos bo - delodajalci napovedali ustavno presojo zakona
  • 13. 11. 2025
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
  • 16. 04. 2026
a5upl_matjaz-han-53781901530-a4c860bb36-o.jpg
Na levem polu optimizem še naprej kopni
  • 16. 04. 2026