V vladi odločni, da božičnica letos bo - delodajalci napovedali ustavno presojo zakona

Foto: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Državni zbor je ta teden potrdil zakon o obvezni božičnici – delodajalci so ves čas nasprotovali temu, da bi bila obvezna,  po sprejetju zakona pa načrtujejo vložitev ustavne presoje zakona. »Pogovarjamo se s pravniki, želeli bi tudi ujeti roke za morebitno zadržanje uveljavitve zakona,« je predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) Mitja Gorenšček povedal, da bo več znanega v petek. Takrat se bodo delodajalske organizacije tudi odločile o pobudi za odložilni veto. V vladi s prstom kažejo na delodajalce in jim očitajo, da škodijo tudi lastnim stanovskim kolegom.

»Jaz predvsem bolj obžalujem, da so pogajanja zapustili. Ne zdi se mi korektno, da v času pogajanj, ko smo resnično na široko odprli vrata in dali možnost, da bi se pogovarjali,« je podpredsednik vlade Matej Arčon na tiskovni konferenci po seji vlade odgovoril glede ustavne presoje zakona o obvezni božičnici, ki so jo napovedali delodajalci. Spomnil je, da je bila na mizi tudi ena od opcij za prvo leto božičnica v višini 160 evrov in tudi to, da se pri podjetjih z likvidnostnimi težavami rok izplačila podaljša do konca marca 2026. Delodajalcem je očital, da se niti niso želeli pogajati in da so vztrajali zgolj na tem, da so proti obvezni božičnici oz. zimskemu regresu. »V vsakem primeru izplačilo božičnice letos bo – vendar v enotnem znesku oz. za vse enako,« je odgovoril na vprašanje, če se bo božičnica letos zagotovo izplačala.

Delodajalci so napovedali predlog zadržanja uveljavitve zakona – kaj če ustavno sodišče temu ugodi? »Po mojih informacijah je kakšnih 40 odstotkov gospodarstva že do zdaj izplačevalo prispevek za poslovno uspešnost,« je Arčon ocenil, da delodajalci delajo škodo tudi lastnim stanovskim kolegom. Božičnica namreč za razliko od prispevka za poslovno uspešnost ne bo obdavčena. »Resnično mi je žal, da niso šli vsaj za prvo leto v pogajanja o obvezni božičnici z minimalnim prispevkom,« je pojasnil, da bi se po tem scenariju lahko vsak odločil, koliko bo plačal v razponu od 160 do 640 evrov. 

Kot je že v torek povedal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, so se vodstveni predstavniki delodajalskih organizacij dogovorili, da kljub sprejetju zakona o obvezni božičnici ne bodo zaostrovali razmer in zaenkrat ne bodo izstopili iz ESS. Bodo pa do socialnega dialoga ostali zadržani in vladi gledali pod prste, da ne pride še do novih kršitev. Spomnimo, Gorenšček je že pred tem napovedal, da bodo o kršitvah obveščene tudi pristojne mednarodne organizacije. 

Volitve želijo dobiti na plečih gospodarstva

»Kot podjetnik in direktor skrbim za 59 zaposlenih. Država je odločila, da moji zaposleni potrebujejo dodatno nagrado v obliki božičnice v višini 639 evrov. Za podjetje to pomeni dodatnih 37.701 evrov stroška, mesec dni pred koncem leta – strošek, ki ni bil načrtovan v poslovnem planu,« je svojo situacijo opisal podjetnik Miran Žvanut in vprašal, kako je sploh mogoče, da lahko država čez noč uvede takšno obveznost. »Po mojem mnenju je ta odločitev pravno zelo vprašljiva,« je ocenil. Po njegovem mnenju mu država sporoča, da ne skrbi dovolj za svoje zaposlene, »in zato je ona tista, ki bo odločila, koliko jih moram dodatno nagraditi.« Bodo o tem vprašali zaposlene?

Zapisal je, da po drugi strani s tem v kratkem času še dodatno obremenjujejo gospodarstvo, ki že tako nosi največje breme. V Sloveniji je okoli 942.300 zaposlenih, od tega:približno 100 tisoč samozaposlenih, okoli 200 tisoč zaposlenih v javnem sektorju – kar pomeni, da dejansko gospodarstvo nosi breme približno 640 tisoč zaposlenih.

Dodal je še nekaj številk: NVO-ji zaposlujejo okoli 14 tisoč ljudi in prejemajo 590 milijonov evrov letno iz proračuna, 79 tisoč ljudi prejema socialno pomoč, 650 tisoč je upokojencev, v registru pa je 240 tisoč poslovnih subjektov, ki dejansko ustvarjajo denar, da je vse to sploh mogoče. »Zato menim, da so poteze te vlade resno vprašljive. Zdi se, kot da želijo naslednje volitve dobiti na plečih gospodarstva, z ukrepi, ki jih težko imenujemo drugače kot kupovanje glasov z mojim denarjem,« je zatrdil.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike