Anketa: dijaki s katoliškimi šolami bolj zadovoljni kot z državnimi šolami

Uredništvo
10

Dijaki, ki obiskujejo, oziroma so obiskovali slovenske zasebne katoliške gimnazije, so s svojim šolanjem v vseh vidikih bolj zadovoljni od tistih, ki hodijo, oziroma so hodili v državne šole, kaže anketa, v kateri je sodelovalo 1.052 bralcev Domovine. 

V obširno razpravo o zasebnem šolstvu v Sloveniji se je Domovina vključila s serijo prispevkov o stanju v katoliškem srednjem šolstvu. Zaokrožamo jo z rezultati ankete med našim bralstvom o zadovoljstvu s srednješolskim izobraževanjem – najsi v državnih šolah, najsi v zasebnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program.

V naši anketi vas je sodelovalo 1.052. Za potrebe današnje primerjave smo izločili vse sodelujoče, ki so v srednjo šolo vstopili še v času prejšnje države ter tudi tiste, ki niso obiskovali gimnazijskega programa. Tako nam ostane 569 sodelujočih, ki so v času samostojne Slovenije obiskovali bodisi državne, bodisi katoliške gimnazije.

Poudariti je treba, da naš vzorec ni reprezentativen za celotno populacijo. Med našim bralstvom, in tudi sodelujočimi v anketi, je denimo večji delež vernih, kot med vsemi Slovenci. A naša križanja rezultatov kažejo, da odstopajočih razlik pri ocenjevanju srednješolskega izobraževanja vsaj po tej spremenljivki ni zaznati, zato rezultati najbrž bistveno ne odstopajo od realnih razmerij.

Zadovoljstvo z različnimi področji srednješolskega izobraževanja

Začeli smo s serijo vprašanj glede različnih vidikov, oziroma področij srednješolskega izobraževanja, pri čemer smo sodelujoče prosili, da jih ocenijo od 1 do 5. Pri tem je 1 pomenilo “zelo nezadovoljen” in 5 “zelo zadovoljen”.

Ugotovili smo, da je nezadovoljnih s svojim srednješolskim izobraževanjem v vseh vidikih relativno malo, ne glede na to ali so anketiranci obiskovali državno ali katoliško gimnazijo. Zelo podobno pa velja tudi za vse druge srednješolske programe doma ali v tujini.

Kanček več tistih, ki so svoji šoli dodelili najnižji dve oceni, sicer še vedno najdemo med šolajočimi na državnih gimnazijah, ampak razlike so zanemarljive (14 % : 8 %).

Večja razhajanja pa so pri porazdelitvi ocen od 3 do 5. Medtem ko je največ, 40 % šolajočih na državnih gimnazijah s svojim srednješolskim izobraževanjem “zadovoljnih”, slaba četrtina pa “zelo zadovoljnih” ali “niti zadovoljnih, niti nezadovoljnih”, je dobra polovica vseh šolajočih na katoliških gimnazijah s svojim šolanjem “zelo zadovoljnih”.

Razmerja pri enih in drugih so zelo podobna pri ocenjevanju konkretnejših področij: znanje, ki jim je bilo posredovano, kvaliteto profesorskega kadra, odnosa profesorjev do dijakov, vzgojno-izobraževalnega pristopa šole, splošnega vzdušja v šoli in razpoložljivih pogojev.

Klik za povečavo ogleda zadovoljstva s konkretnimi področji izobraževanja

Podrobnejše grafe navedenih področij si lahko pogledate s klikom na desno pomanjšano sliko. Razlike v prid katoliških gimnazij so največje pri zadovoljstvu z znanjem, ki jim je bilo posredovano, splošnem vzdušju v šoli in pri razpoložljivih pogojih, še najbliže (a še vedno precej narazen) pa so bile ocene pri odnosu profesorjev do dijakov.

 

Razlogi za izbor šole zelo različni

Nadalje nas je zanimalo, kaj je pri vprašanih pomembno vplivalo na izbor srednje šole. Pri tem vprašanju so med odločitvijo za državno in katoliško gimnazijo opaziti precejšnje razlike.

Pri katoliških gimnazijah je pri več kot dveh tretjinah dijakov pomembno vlogo odigrala vrednotna usmeritev šole, pri približno polovici ponudba dodatnih programov, nato pa predstavljen šolski program.

Pri državnih gimnazijah pa je pri največ dijakih pomembno vplivala geografska bližina šole, nato ugled šole in na tretjem mestu, a zgolj pri četrtini dijakov, tudi predstavljen šolski program.

Anketirance smo vprašali tudi, kaj so najpomembnejše stvari, ki jim jih je šola dala za življenje. Za 80 odstotkov dijakov katoliških in 70 odstotkov dijakov državnih gimnazij je to splošna razgledanost, nato prijateljstva (76 % vs 52 %), dobro izhodišče za nadaljnje izobraževanje (71 % vs 66 %), ter visok nivo znanja (59 % vs 37 %).

Kreativni pristop k reševanju problemov je iz srednje šole odneslo 31 % gimnazijcev katoliških šol in 22 % gimnazijcev državnih šol. Največje razlike pa so nastale pri vrednotah (74 % vs 19 %) in življenjskem partnerstvu (16 % vs 3 %).

Zgolj nekaj odstotkov anketirancev je izbralo možnosti “življenjski poklic”, “ničesar pozitivnega” in “kaj drugega”.

Če bi se še enkrat rodil …

Prepričanost v zadovoljstvo s srednješolskim izobraževanjem nedvomno pokažejo odgovori na naslednji vprašanji.

Najprej smo anketirance vprašali, ali bi še enkrat izbrali srednjo šolo, katero so obiskovali (oz. jo še obiskujejo). Zagotovo bi jo zbralo 64 % dijakov s katoliških gimnazij in 26 % z državnih gimnazij, verjetno 25 % s katoliških in 40 % z državnih gimnazij, verjetno ne 8,5 % s katoliških in 21 % z državnih gimnazij, zagotovo ne pa 2,5 % s katoliških in 13 % z državnih gimnazij.

Pa bi šolo tudi priporočili svojemu otroku? Skoraj polovica šolajočih na katoliških gimnazijah bi jo zelo priporočila, medtem ko je takšnih z državnih gimnazij 13,4 %. 35 % enih in 33 % drugih bi jo priporočila, 13 % s katoliških gimnazij in 37 % z državnih bi bilo glede tega nevtralnih, (močno) odsvetovalo pa bi jih 4 % s katoliških in 16 % z državnih gimnazij.

Za konec nas je zanimalo še, ali je srednješolsko izobraževanje kakorkoli vplivalo na vero sodelujočih v naši anketi. Dobri polovici šolajočih na katoliški gimnaziji je to vero utrdilo, medtem ko je v državnih gimnazijah takšnih 21 %. Pri slabi tretjini šolajočih na katoliških gimnazijah to na vero ni imelo vpliva, na državnih gimnazijah je takšnih pričakovano največ – 68 %.

Povsem enako – 6,7 % šolajočim tako na katoliških kot na državnih gimnazijah je srednješolsko izobraževanje vero omajalo. K izgubi vere je doprineslo 2,5 % šolajočim na katoliških in 1,4 % šolajočim na državnih gimnazijah. Na pridobitev vere pa je srednješolsko izobraževanje vplivalo pri 4 % šolajočih na katoliških in 3 % šolajočih na državnih gimnazijah.

Povsem za konec še en zanimiv podatek, povezan z aktivnim državljanstvom. Petini sodelujočih (bivših) dijakov katoliških gimnazij ni blizu nobena slovenska politična opcija, medtem ko je takšnih med šolajočimi na državnih gimnazijah “le” 12,5 %.

10 KOMENTARJI

  1. Nihče ne opazi, da smo se odcepili od Hrvaške. Hrvati so se osamosvojili od Srbov in če se ne bi odcepili bi imeli zdaj Kolindo in Andreja. Zaradi Desusa in Levice bi pa morali ponovno aktivirati Goli otok.

      • Če je dobra in še poskočna mačka, ji me ne bo treba jemati s seboj, temveč bom šel jaz njo.

        Slovenec kremenit pa ni eden izmed tvojih nickov, ki ne veste, čemu služijo ženske na tem svetu.

  2. Domovina je svoje delo opravila dobro in korektno.Navkljub pogojni reprezentativnosti vzorca se vidi zakaj levičarji napadajo zasebne šole,posebej katoliške.Zasebne šole,katoliške imajo izjemno kvaliteto,posebej v vzgojnem,motivacijskem,duhovnem in vsebinskem smislu.To so šole svobodnega duha (esprit fort).Zato ugotovitve niso presenečenje. Poleg tega ni prisotna močna indoktrinacija kot je to, v glavnem, v državnih šolah.
    Zasebne šole,katoliške, imajo “srce”,državnim šolam to manjka.Da ne pišem o domoljublju.
    Razlike so velike in bistvene.To dobro vedo levičarji. Zaradi tega so izrazito nervozni,živčni in popadljivi.Napadi na zasebne šole,posebno katoliške, bodo vse hujši.
    Naredili bodo vse, direktno in indirektno,da se “odpravi” in “onemogoči” zasebno šolstvo.Najbolj se bojijo katoliških šol. Že ene ! Za njih je nepredstavljiva možnost,recimo,delovanje desetih šol.
    Rezultati ankete kažejo v katero smer bi moralo iti naše šolstvo,če resnično hočemo biti uspešna država,ki ne deli svojih državljanov na prvo in drugo razredne. Preprosto bi si morala država prizadevati za dobro kvaliteto življenja za vse. Družba potrebuje svobodo duha,ustvarjalnega, svobodnega človeka,ki je pozitivno motiviran.

    • Zgornji,klima v šoli, upanje,vera,ljubezen v življenje,vrednote,motivacija,pozitivni medsebojni odnosi duhovno svobodnih ljudi.Svoboda duha,svoboden človek in pozitivni smisel življenja.
      In zelo pomembno : pozitivna samopodoba in priznanje,da smo ljudje samo ljudje,ki si zmoremo to priznati!

  3. Toda kljub temu ne greš na volitve, kljub temu te nič ne zanima, ker to gonijo naprej le ta stari, ker ko teh ne bo več, se boste lepo razumeli. kakšna usodna zmota! Kakšna beda ne – seldenja. Vas zanima res le zabava in na lepše, po liniji najmanjšega napora?! To se veda ne velja za izjeme, ki pa ne morejo izglasovati padca udbomafije in postavitve demokratične države uravnoteženih opcij brez diktatorsko-zločinskih poti.

    Kdor ne razume preveč,
    naj prebere to reč:
    Šumi, šumi morje Adrijansko,
    vsaj delno zopet postalo si slovansko.
    Toda kmalu zopet vse bo preč,
    vsega nam zapravil je RDEČI meč!

    Mladi rod, tebe vzgaja slepota,
    zločin, predstavljen kot dobrota!
    Toneš v duhovno praznoto,
    kako prenašaš to uničujočo sramoto?!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime