Andrej Grah Whatmough: Studio City bi vrnili, a ga nihče noče voditi (1. del)

Foto: Rok Rakun, PPR
POSLUŠAJ ČLANEK
Andrej Grah Whatmough, 37-letni finančni pravnik na mestu "generala" – kot na nacionalki neformalno pravijo generalnemu direktorju RTV Slovenija – preživlja težke čase. Upira se mu del zaposlenih, večinoma iz informativnega programa javne televizije, ki imajo močno podporo leve mnenjske, aktivistične, tudi znanstvene in seveda politične sfere. 

Grah Whatmough je bil rojen v Veliki Britaniji, kasneje pa se je družina vrnila v Slovenijo, kjer je opravil večji del šolanja in diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot pravnik je večinoma deloval na finančnem področju.

V prvem delu intervjuja smo se z njim pogovarjali o razmerah na RTV Slovenija, finančni situaciji, gledanosti programov, spremembah dopisništev in še čem.

Gospod Grah Whatmough, že nekaj več kot eno leto ste generalni direktor RTV Slovenija. Kako se počutite na tem položaju? Ste si ob nastopu približno predstavljali, kako bo?

Na tem mestu sem leto in pol. Vedel sem, da je to pomembna funkcija, ki je na prepihu. Ne glede na razmerje političnih sil v državi in siceršnje stanje v družbi. V tem kontekstu je bilo zadnje leto po pričakovanjih. Precej turbulentno obdobje.

Za generalnega direktorja ste bili imenovani januarja lani (2021). Letos marca ste odstopili, ponovili razpis in bili s strani programskega sveta ponovno izvoljeni s skoraj plebiscitarno večino. Čemu ta manever?

Velikokrat se pozablja, da sem bil imenovan s strani prejšnjega programskega sveta. V javnem diskurzu, ki zdaj poteka, je nek očitek, da je bilo moje imenovanje pod tem programskim svetom, pa to ne drži. Glede odstopa letos marca: prišlo je do res dramatične spremembe sestave dveh tretjin članov programskega sveta. V svojem programu vodenja ob pričetku nastopa mandata sem napovedal kar korenite ukrepe, predvsem glede finančne stabilizacije zavoda in spodbujanja upokojevanja. Zdelo se mi je pomembno, če izvajam takšne ukrepe, da imam podporo programskega sveta. Vedel sem, da imam podporo prejšnjega, ampak ta ni več obstajal. Zdelo se mi je nujno potrebno za moje delo, za mojo legitimnost v hiši, da grem pred programski svet in jih prosim za zaupnico.

Kakšni so vaši odnosi s programskim svetom in ostalim vodstvom?

Mislim, da so zelo regularni in na tako visoki ravni, kot bi človek pričakoval. Občasno se s predsednikom programskega in nadzornega sveta uskladim pred sejami glede dnevnega reda, gradiv … z drugimi člani nekih posebnih kontaktov ni.

Kakšna je trenutna finančna situacija na RTV?

Ta hip razmeroma dobra. Z ugotavljanjem tehnoloških viškov pri tistih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, smo uspeli lani in letos ustvariti res znatne prihranke na masi za plače. Tudi pobiranje RTV-prispevka poteka dobro, tudi tukaj smo nad planom. Višji so tudi prihodki od oglaševanja. V tem trenutku je poslovanje celo pozitivno. Skrbijo pa nas cene energentov drugo leto. Že letos so odhodki za energente poskočili z lanskih 3,6 milijona na 8 milijonov evrov. To bomo še uspeli pokriti z notranjimi rezervami. Za drugo leto pa ocenjujemo, da bodo stroški energentov narasli na 12 milijonov evrov, in to nas skrbi. Ta razlika je znesek, ki ga mi porabljamo za variabilni del, za programa, kar je tisto, kar se vidi na ekranih in sliši prek radijskih sprejemnikov.

Kakšna je gledanost?

Stalno spremljamo gledanost. Premiki so navzgor in navzdol. Nekih razlogov za skrb glede na trende ni. Če primerjamo z istim obdobjem lani, je razlika zaradi epidemije koronavirusne bolezni. Lani smo namreč vse televizije zaradi lockdowna ugotavljale velik dvig gledanosti. Za nas so bolj relevantni deleži gledalcev pred ekrani in ti so bolj ali manj stabilni.

Foto: Rok Rakun, PPR


Kmalu po prevzemu ste napovedali velike spremembe v programu. Sprva so naletele na precej negativen odziv, kako zdaj to ocenjujete z neko časovno distanco: so spremembe prinesle želene rezultate?

Če govorimo recimo o Panorami, je to res novost, ki je na RTV Slovenija dolgo nismo videli. Gre za velik projekt, veliko vloženih resursov in tudi truda naših zaposlenih. Ta oddaja je z nekimi porodnimi težavami uspešno ugledala luč sveta. Osebno se mi zdi oddaja zelo dobra. Spremljamo tudi trende gledanosti in razmišljamo, ker smo v času formiranja naslednjega PPN-ja (programsko produkcijskega načrta), kakšne izboljšave lahko vpeljemo tudi v ta pas na drugem programu, da bo gledanost še višja.

Kot javni medij se moramo vedno truditi biti boljši. Mislim, da smo pokazali voljo in pripravljenost nekaj spremeniti na bolje. Že to, da imamo programski pas na drugem programu, ki podaja vsebine na nek drugačen način, kot smo bili vajeni, je uspeh. Mi delamo v korist javnosti in to, da ima javnost izbiro med dvema formatoma podajanja informativnih vsebin, je dobro.  Vsebina je v veliki meri seveda ista, saj gre za ključne informacije dneva, toda format je drugačen. In je tudi v osnovi namenjen drugačnemu gledalstvu in ta lahko zdaj izbira med prvim in drugim programom ali spremlja celo oba.
Mi delamo v korist javnosti in to, da ima javnost izbiro med dvema formatoma podajanja informativnih vsebin, je dobro.

Kateri so bil razlogi za razrešitev bivše direktorice Natalije Gorščak?

Trije so bili. Prvič, njeno neukrepanje ob zaskrbljujočih trendih gledanosti. Oziroma celo odločitev, da ne bo ukrepala. In pa neukrepanje glede takratne odgovorne urednice, katere mož je in še vedno poslovno sodeluje s RTV Slovenija. Tu se je zastavljalo vprašanje izpolnjevanja pogojev iz statuta. Tretji razlog pa je bilo preseganje finančnega plana v letu 2019.

Gorščakova je bila na delovnem in socialnem sodišču uspešna s pritožbo …

Sodbo smo šele prejeli, nismo je še preučili, zato bi težko komentiral. V doglednem roku se bomo odločili, kako naprej.

Vest, da je bivši generalni direktor Igor Kadunc proti vam izgubil tožbo, je šla mimo javnosti precej tiho. Zakaj točno je šlo v sporu med vama s Kaduncem?

Gospod Kadunc je izpodbijal sklep programskega sveta, s katerim sem bil imenovan na mesto generalnega direktorja. Trdil je, da ne izpolnjujem pogojev, predvsem glede izkušenj za vodenje. Bilo je kar nekaj narokov in na večini sem bil tudi sam prisoten … Julija je sodišče na prvi stopnji ugotovilo, da te pogoje izpolnjujem. Kar sem seveda tudi sam ves čas trdil, sicer se na razpis sploh ne bi prijavil.

Priljubljeni medijski strokovnjak v osrednjih medijih, Marko Milosavljević, vam očita uničevanje ugleda in značaja RTV Slovenija kot javnega medija, kar se odraža v padcu zaupanja ljudi v javno RTV ter velikem padcu gledanosti. Kako mu odgovarjate?

Priznam, da ne spremljam Facebook zapisov Marka Milosavljevića. Seznanjen sem s tem, kar pove na sejah Odbora za kulturo v Državnem zboru, kamor sem včasih tudi sam vabljen, drugače pa ga osebno ne spremljam in bi težko komentiral.

Kaj pa krčenje dopisništev – zakaj je bilo to potrebno in kako odgovarjate na očitke, da s tem uničujete javni medij?

Ta zgodba je, milo rečeno, nenavadna. Mi imamo komisijo za dopisniško mrežo, ki je sestavljena iz odgovornih urednikov in drugih urednikov programov, in oni pripravljajo predloge odločitev generalnemu direktorju za dopisniško mrežo. Predlogi, ki so letos poleti dvignili toliko prahu, so bili predlogi komisije. Jaz sem njihov predlog dobil in kot generalni direktor – to je moje delo – predlagal to programskemu svetu. Res ne razumem, zakaj se je dvignilo toliko prahu, ob tem, da sploh nismo napovedali nekih rezov. Napovedali smo celo odprtje novega dopisniškega mesta v Bangkoku, saj naši programi že leta opozarjajo, da potrebujemo stalno dopisništvo v Aziji. Seveda, raje bi imeli dopisniško mesto v Singapurju ali pa na Kitajskem, ampak to je povezano z veliko višjimi finančnimi vložki, tako da so se odločili za Bangkok in to je povsem usklajeno s programom.

Glede ostalih predlogov; eno dopisniško mesto smo želeli zamrzniti enostavno zato, ker je tudi dopisniška mreža ugotovila, da ni kandidata, ki bi delo opravljal. Žal je ta zgodba v medije prišla ob nepravem času in bila izrabljena in predstavljena na način, ki ni bil skladen z dejstvi. V tem primeru je šlo res za to, da so zgodbo močno napihnili. Sredstva so žal omejena in s temi, ki jih imamo, moramo ustvariti čim več. Če pomeni, da bomo imeli zaradi nižjih stroškov dopisništvo v Bangkoku in še kje, ne pa samo v Singapurju, gre za povsem legitimno in logično odločitev.

Drugi očitek je politizacija vodstva RTV. Bi zase dejali, da ste Janšev človek? Janeza Janšo sploh poznate? Kako pogosto se v življenju z njim srečujete? Ob izvolitvi so vas predstavljali kot nekoga, ki je blizu nekdanji SMC …

Absolutno ne. Politično sploh nisem opredeljen in niti nikoli nisem bil. Če pogledate moje javne objave, hitro vidite, da svojih političnih mnenj sploh nikoli nisem javno izražal. Seznanjen sem z natolcevanji, da sem izvrševalec določene politike, ampak brez osnove. Na to včasih opozorim tudi naše sodelavce v informativnem programu, ko mi nekako želijo dati ta žig. Nikjer in nikdar nisem nastopal v prid katerekoli politike. Odkar sem tukaj, je moja edina skrb položaj in vloga RTV Slovenija v družbi.

Foto: Rok Rakun, PPR


Zakaj se torej dogaja ta upor dela novinarjev informativnega programa?

Mislim, da so bili premalo slišani v času sprejemanja lanskega PPN (programsko-produkcijskega načrta). Nekaj oddaj smo ukinili, ker smo te resurse želeli preusmeriti v večerni pas na drugem programu televizije. Žal se nam je takrat zelo mudilo, ker je bil vršilec dolžnosti direktorja televizije imenovan 20. septembra, ko imamo plan že skoraj narejen. Vršilec dolžnosti direktorja televizije je tako imel zelo malo časa, da bi pripravil svoj plan. Takrat bi moralo biti več dialoga. V tej točki sam vidim genezo vseh težav, ki jih imamo danes. S katerimi, kljub mojemu trudu, da se to ne bi zgodilo, žal obremenjujemo tudi naše gledalce.

Že mesece se vam pravzaprav dogaja stavka. Kako vi gledate na zahteve stavkajočih in zakaj z njimi še niste našli skupne besede, ki bi stavko končala?

Vodimo reden dialog oziroma stavkovna pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma. Vlagamo veliko truda in napora, kar velja za obe strani. Ravno v petek, ko so bila zadnja pogajanja, smo predlagali mediacijo. Mislim, da bi tudi druga stran temu pritrdila, da se enostavno obe pogajalski skupini vrtita okoli istih vprašanj. Do danes smo imeli 12 pogajanj. Kljub velikemu številu pogajanj pa nekega merljivega napredka v resnici ni. Zato smo predlagali mediacijo, da skupaj najdemo neko rešitev.

Kako komentirate vdore dela zaposlenih v studie med Dnevnikom?

Če sem prav razumel iz javnih izjav, so prišli v prvem primeru izrazit solidarnost našemu voditelju in urednici, v drugem primeru pa so želeli izraziti solidarnost tistim, zoper katere je direktor televizije napovedal neke disciplinske ukrepe. Tisti dan je bila tudi oddaja Arena prvič ponovljena v terminu oddaje Studia City. Imamo hišni red in znotraj njega poseben režim varovanja naše kritične infrastrukture. Studii so del te kritične infrastrukture.

Jaz bi si seveda želel, da naši zaposleni kakršnokoli obliko protesta najprej izrazijo interno – po kanalih, ki jih imamo. To bi bilo primerneje. Nenazadnje se je tudi tisti dogodek, ki je bil povod protestu, zgodil zaradi neupoštevanja internih postopkov in protokolov. Voditelj je javno povedal, da se prispevek objavlja izrecno na zahtevo odgovorne urednice. To je bilo nepotrebno, ker je hierarhija znotraj uredništva jasna, tudi po zakonu o medijih. S tem se ustvarja samo zmeda pri gledalcih, ki so se spraševali, čemu sploh ta poudarek. Za takšne dileme imamo v hiši protokole in organe, ki se s takšnimi težavami ukvarjajo. Prvenstveno je to varuhinja, ki točno takšne primere obravnava, ugotavlja odklone ali odmike od programskih standardov in daje priporočila za naprej. Če je bila kakšna dilema glede umestitve tistega prispevka v oddajo Dnevnik, bi bilo primerneje, da bi izkoristili notranje poti. Nenazadnje za to na RTV Slovenija tudi imamo uredniške sestanke.

Kaj se dogaja z oddajo Studio City?

Namerno puščamo ta prostor prost, da se bo lahko oddaja vrnila, ko bodo pogoji izpolnjeni. Težave, ki jih imamo, so povezane s tem, da nihče od novinarjev ne želi voditi te oddaje. Pred časom je direktor televizije ustanovil delovno skupino, ki bo preverila, ali bi bil morda kak voditelj vseeno pripravljen sprejeti vodenje, ali pa se oddajo toliko prenovi, da bo vendar našla voditelja in da bo znova našla mesto v programski shemi.

Stalno vas pozivajo k odstopu. Kako jim odgovarjate?

Nazadnje sem bil pozvan s strani Sveta delavcev RTV Slovenija. Jasno sem jim povedal, da ni bilo niti razprave o njihovih očitkih. Opozoril sem jih, da bi bilo namesto pozivov k odstopu primerneje, da mi predočijo očitke in da jim lahko nanje odgovorim. Nekateri njihovi očitki preprosto ne držijo, nekateri so napihnjeni, denimo očitek, da smo sodelavcu prepozno izstavili pravilno pogodbo o zaposlitvi, pri čemer sodelavec niti finančno niti kako drugače ni bil oškodovan. Prav bi bilo, da mi dajo možnost odgovora na te očitke. Ker temu ni bilo tako, ker so imeli zgolj pripravljen sklep, brez razprave, sem jim odvrnil, da o tem ne morem niti resno razmišljati.

V drugem delu pogovora z generalnim direktorjem RTV Slovenija, ki si ga lahko preberete na tej povezavi, nas je zanimalo, kaj meni o idejah, da bi RTV prispevek naredili prostovoljen ali ga celo ukinili, zakaj je na čelo televizije prišel Uroš Urbanija, kako gleda na odhode novinarskih kadrov v levo politiko in tudi, zakaj ne preseka gordijskega vozla v sporu z vladajočo politiko in delom novinarjev ter, podobno kot nekateri drugi direktorji v državnih podjetjih, enostavno ne odstopi. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike