Andrej Grah Whatmough: Neutemeljeni pozivi politike k odstopu niso nekaj, kar bi lahko vzel resno (2. del)
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough spregovoril o glavnih očitkih, ki mu jih konstantno servira del zaposlenih ter levi politični pol. V drugem delu, ki je pred vami, pa odgovarja na očitke desne politične sfere in pojasnjuje, zakaj njegov odstop s položaja ne sme in ne more biti politično spodbujen. Pove tudi, kakšno javno radiotelevizijo si državljani zaslužimo in zakaj je referendum pravzaprav dobra stvar.
Zakaj ob vseh pritiskih vladajoče politike in dela zaposlenih enostavno ne odstopite in s tem ne presekate gordijskega vozla, kot so denimo pod Svobodo to storili nekateri drugi direktorji, denimo direktor FURS-a Ivan Simič, pa direktor UKC Ljubljana Jože Golobič?
RTV Slovenija je avtonomen javni medij in morebitni neutemeljeni pozivi politike k odstopu niso nekaj, kar bi lahko vzel resno. Kot sem že povedal, funkcija generalnega direktorja RTV Slovenija je vedno na prepihu, zato ta funkcija terja človeka s precej trdo kožo. V zadnjem času je bilo res nekaj odstopov direktorjev, vendar gre večinoma za direktorje, ki jih imenuje in razrešuje politika, zato ocenjujem, da so nekateri raje odstopili, kot da bi bili razrešeni.
Generalnega direktorja RTV Slovenija pa imenuje programski svet, ne pa vsakokratna politika. Ravno zaradi tega sem marca letos, ob veliki spremembi programskega sveta, šel prednje po zaupnico. Zaupnice politike generalni direktor RTV Slovenija za svoje delo ne potrebuje niti ne želi, pač pa mora vzdrževati korektno sodelovanje in komunikacijo z vsakokratno vlado, ki predstavlja ustanovitelja RTV Slovenija. Glede zaposlenih, ki me pozivajo k odstopu, pa ocenjujem, da gre za manjši del zaposlenih – RTV Slovenija ima namreč skoraj dva tisoč dvesto zaposlenih, je pa ta manjšina zelo glasna, zato se morda v javnosti ustvarja vtis, da gre za večjo skupino.
Na drugi strani so glasni glasovi, da naj bo plačevanje prispevka prostovoljno, oziroma nekateri celo menijo, da nacionalnega medija, takšnega kot je, sploh ne potrebujemo in bi bilo RTV najbolje kar razpustiti. Kako odgovarjate tem?
Mislim, da je naša dolžnost, da ustvarjamo program za prav vse skupine, ki obstajajo v Sloveniji. Smisel javnega medija je, da ustvarja vsebine, ki jih druge komercialne medijske hiše spregledajo, ker niso komercialno zanimive. In pa seveda, da smo objektivni, profesionalni in pluralni. To je ključno. Delno lahko razumem kritike, ki govorijo, da bi lahko v določenem segmentu naredili več za naše gledalce, predvsem v smislu objektivnosti, pluralnosti in tudi skrbi za določene ranljive skupine.
Desnosredinska politika in dobršen del strokovne in laične javnosti informativnemu programu RTV-ja očita močno pristransko poročanje skozi prizmo levega diskurza in pogleda na svet. So takšne kritike v vaših očeh upravičene?
Zelo težko to komentiram. Mislim, da lahko naredimo nek premik v smeri večje objektivnosti, profesionalizacije in pluralizacije in da je gotovo še prostor za izboljšavo.
Je prihod Uroša Urbanije na mesto direktorja RTV poizkus uravnoteženja tega stanja ali kaj drugega?
Ne. Tukaj gre za to, da smo kar nekaj časa iskali direktorja. Trije krogi iskanja so bili neuspešni, ker kandidati niso dobili soglasja programskega sveta. Uroš Urbanija je dobil soglasje.
Je programski svet, kot je sestavljen sedaj, politični organ? Kakšne so vaše izkušnje s programskimi svetniki v tej in prejšnji sestavi?
Zagotovo programski svet ni politični organ. Ne prejšnji ne zdajšnji. Vsi si želimo, da bi razprava na programskem svetu potekala na čim višjem profesionalnem nivoju. Tukaj lahko tudi sam izrazim stališče, da ni vedno tako in tudi v preteklosti ni bilo. Organ politike pa zagotovo ni.
Kopja so se najbolj lomila na hrbtih nekaterih najbolj izpostavljenih televizijskih obrazov, kot je denimo Marcel Štefančič, ki se je iz oddaje Studio City moral posloviti, kot tudi sama oddaja. Danes ga lahko gledamo kot voditelja pogovora na vladni novinarski konferenci ob stotih dneh delovanja Golobove vlade. Kako gledate na to situacijo in tudi odhode nekaterih novinarskih kadrov iz RTV v levo politiko?
V določeni meri je to normalno. Vsak, ki pride na neko funkcijo, se mora obnašati tej funkciji primerno in ustrezno. V tem pogledu tudi ne vidim nekih težav z imenovanjem Uroša Urbanije za direktorja televizije. Ker izpolnjuje vse pogoje in ima izkušnje v medijih. Tudi odhodov iz novinarskih vrst v politiko ne dojemam kot zelo problematičnih. Gre za osebno izbiro posameznika, za karierno odločitev. Ne gledam na to tako, da bi potem zato postavljali pod vprašaj njegovo preteklo delo. Seveda je pa potem lahko problem reintegracije. To je večji problem. Da greš kot novinar v politiko in se potem vrneš v novinarstvo … to pa je lahko problem.
Kakšna je po vaše za RTV in državljane najbolj optimalna rešitev obstoječe situacije?
Mislim, da ključen problem RTV Slovenija ni politika, tudi ne programski svet, nadzorni svet, direktor … menim, da nič od tega ni vir naših težav. Vir naših težav je negotova finančna situacija. Od leta 2017 ustvarjamo izgubo. Kar ne bo šlo v nedogled. Izguba se vsako leto poglablja.
Ključno je, da bi ustanovitelj – država – povedal, kakšne načrte ima glede financiranja RTV Slovenija. Torej, ali bo šlo za spremembo višine prispevka ali bo šlo za spremembo načina financiranja. Ali pa bo določil, da nekaterih nalog, ki smo jih prej izvajali, pač več ne bomo izvajali. Da bi z nespremenjenim financiranjem, ob tem da je letna inflacija 11 %, da je cena energentov podivjala, da pričakujemo tudi dvig plač v javnem sektorju, ustvarjali in ponujali takšen obseg programa kot zdaj, gotovo ne bo šlo.
Torej, ključno je, da bi ustanovitelj povedal, kaj in kako si on kot tisti, ki dejansko določa pravila igre, znotraj katerih se potem mi avtonomno gibljemo, predstavlja, kaj od nas želi, pričakuje in tudi kakšna sredstva nam bo za to dal.
Kako gledate na morebitni referendum o RTV Slovenija – so spremembe, kot jih predlaga koalicija, potrebne ali ima prav opozicija, ki brani obstoječo ureditev?
Glede referenduma se ne bi rad opredeljeval, bi pa opozoril glede samega zakona, kot sem že povedal na odboru državnega zbora za kulturo. Pametne zakonodajne spremembe, ki se nanašajo na RTV Slovenija, bi sam pozdravil, kajti zakon je res star in v tem času je šel razvoj medijev naprej, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Zagotovo so neke rešitve, ki bi jih po mojem mnenju veljalo udejanjiti. Vendar teh rešitev v tej sprejeti noveli zakona ni. Prav tako ni nobenih rešitev glede našega finančnega položaja ali obsega programa. Zelo problematično pri tej noveli, na kar sem tudi opozoril na odboru državnega zbora, pa je to, da so uporabili nujni postopek, čeprav pogoji zanj dejansko niso izpolnjeni. S tem so izločili vso javnost iz kakršnekoli razprave, kar mislim, da je zelo velik manko.
Kajti javnost je na koncu tista, ki plačuje naše programe, in javnost bi morala imeti glavno vlogo, da pove, kakšno javno radiotelevizijo si želi. Tako da v tem smislu bo morebitna referendumska kampanja verjetno priložnost, da se predstavijo argumenti za in proti. To je pozitivno, če bo do tega prišlo. Mislim pa, da bi bilo veliko primerneje, da bi že predlagatelj zakona to upošteval pri samem zakonodajnem predlogu. Ko je Janševa vlada leta 2020 prelagala precejšnje spremembe zakonodaje glede RTV Slovenija in medijev nasploh, je bila široka javna razprava. Tega zdaj ni bilo in to res manjka.
Na tem mestu bi želel gledalce pozvati k sodelovanju. Televizija bo v prihodnjih tednih ustvarila pet oddaj na temo vseh vidikov aktualnega predloga zakona o RTV. Prva oddaja bo 27. 9. Voditeljica in urednica oddaje bo Vida Petrovčič. Na njeno prošnjo smo dali javni poziv poslušalcem in gledalcem, da postavijo morebitna vprašanja, ki bodo nato obravnavana v tej oddajah. Javni poziv najdete na tej povezavi.
Kakšno RTV si državljani zaslužimo?
Gotovo si zaslužimo objektivno, profesionalno radiotelevizijo v vseh pogledih. Z bogatim naborom različnih programov za različne skupine. Zagotovo ne smemo pozabiti za marginalne skupine, torej skupine, ki komercialno niso zanimive in ki jim druge televizije, radijske postaje in portali ne ponujajo zadosti vsebin … Mislim, da je to tisti fokus, ki ga moramo še bolj razvijati, in to je tudi ta razlikovalni element javne radiotelevizije v primerjavi z vsemi drugimi »konkurenčnimi« mediji …
Zakaj ob vseh pritiskih vladajoče politike in dela zaposlenih enostavno ne odstopite in s tem ne presekate gordijskega vozla, kot so denimo pod Svobodo to storili nekateri drugi direktorji, denimo direktor FURS-a Ivan Simič, pa direktor UKC Ljubljana Jože Golobič?
RTV Slovenija je avtonomen javni medij in morebitni neutemeljeni pozivi politike k odstopu niso nekaj, kar bi lahko vzel resno. Kot sem že povedal, funkcija generalnega direktorja RTV Slovenija je vedno na prepihu, zato ta funkcija terja človeka s precej trdo kožo. V zadnjem času je bilo res nekaj odstopov direktorjev, vendar gre večinoma za direktorje, ki jih imenuje in razrešuje politika, zato ocenjujem, da so nekateri raje odstopili, kot da bi bili razrešeni.
Generalnega direktorja RTV Slovenija pa imenuje programski svet, ne pa vsakokratna politika. Ravno zaradi tega sem marca letos, ob veliki spremembi programskega sveta, šel prednje po zaupnico. Zaupnice politike generalni direktor RTV Slovenija za svoje delo ne potrebuje niti ne želi, pač pa mora vzdrževati korektno sodelovanje in komunikacijo z vsakokratno vlado, ki predstavlja ustanovitelja RTV Slovenija. Glede zaposlenih, ki me pozivajo k odstopu, pa ocenjujem, da gre za manjši del zaposlenih – RTV Slovenija ima namreč skoraj dva tisoč dvesto zaposlenih, je pa ta manjšina zelo glasna, zato se morda v javnosti ustvarja vtis, da gre za večjo skupino.
Na drugi strani so glasni glasovi, da naj bo plačevanje prispevka prostovoljno, oziroma nekateri celo menijo, da nacionalnega medija, takšnega kot je, sploh ne potrebujemo in bi bilo RTV najbolje kar razpustiti. Kako odgovarjate tem?
Mislim, da je naša dolžnost, da ustvarjamo program za prav vse skupine, ki obstajajo v Sloveniji. Smisel javnega medija je, da ustvarja vsebine, ki jih druge komercialne medijske hiše spregledajo, ker niso komercialno zanimive. In pa seveda, da smo objektivni, profesionalni in pluralni. To je ključno. Delno lahko razumem kritike, ki govorijo, da bi lahko v določenem segmentu naredili več za naše gledalce, predvsem v smislu objektivnosti, pluralnosti in tudi skrbi za določene ranljive skupine.
Desnosredinska politika in dobršen del strokovne in laične javnosti informativnemu programu RTV-ja očita močno pristransko poročanje skozi prizmo levega diskurza in pogleda na svet. So takšne kritike v vaših očeh upravičene?
Zelo težko to komentiram. Mislim, da lahko naredimo nek premik v smeri večje objektivnosti, profesionalizacije in pluralizacije in da je gotovo še prostor za izboljšavo.
Delno lahko razumem kritike, ki govorijo, da bi lahko naredili več za naše gledalce, predvsem v smislu objektivnosti in pluralnosti.
Je prihod Uroša Urbanije na mesto direktorja RTV poizkus uravnoteženja tega stanja ali kaj drugega?
Ne. Tukaj gre za to, da smo kar nekaj časa iskali direktorja. Trije krogi iskanja so bili neuspešni, ker kandidati niso dobili soglasja programskega sveta. Uroš Urbanija je dobil soglasje.
Je programski svet, kot je sestavljen sedaj, politični organ? Kakšne so vaše izkušnje s programskimi svetniki v tej in prejšnji sestavi?
Zagotovo programski svet ni politični organ. Ne prejšnji ne zdajšnji. Vsi si želimo, da bi razprava na programskem svetu potekala na čim višjem profesionalnem nivoju. Tukaj lahko tudi sam izrazim stališče, da ni vedno tako in tudi v preteklosti ni bilo. Organ politike pa zagotovo ni.
Kopja so se najbolj lomila na hrbtih nekaterih najbolj izpostavljenih televizijskih obrazov, kot je denimo Marcel Štefančič, ki se je iz oddaje Studio City moral posloviti, kot tudi sama oddaja. Danes ga lahko gledamo kot voditelja pogovora na vladni novinarski konferenci ob stotih dneh delovanja Golobove vlade. Kako gledate na to situacijo in tudi odhode nekaterih novinarskih kadrov iz RTV v levo politiko?
V določeni meri je to normalno. Vsak, ki pride na neko funkcijo, se mora obnašati tej funkciji primerno in ustrezno. V tem pogledu tudi ne vidim nekih težav z imenovanjem Uroša Urbanije za direktorja televizije. Ker izpolnjuje vse pogoje in ima izkušnje v medijih. Tudi odhodov iz novinarskih vrst v politiko ne dojemam kot zelo problematičnih. Gre za osebno izbiro posameznika, za karierno odločitev. Ne gledam na to tako, da bi potem zato postavljali pod vprašaj njegovo preteklo delo. Seveda je pa potem lahko problem reintegracije. To je večji problem. Da greš kot novinar v politiko in se potem vrneš v novinarstvo … to pa je lahko problem.
Kakšna je po vaše za RTV in državljane najbolj optimalna rešitev obstoječe situacije?
Mislim, da ključen problem RTV Slovenija ni politika, tudi ne programski svet, nadzorni svet, direktor … menim, da nič od tega ni vir naših težav. Vir naših težav je negotova finančna situacija. Od leta 2017 ustvarjamo izgubo. Kar ne bo šlo v nedogled. Izguba se vsako leto poglablja.
Ključno je, da bi ustanovitelj – država – povedal, kakšne načrte ima glede financiranja RTV Slovenija. Torej, ali bo šlo za spremembo višine prispevka ali bo šlo za spremembo načina financiranja. Ali pa bo določil, da nekaterih nalog, ki smo jih prej izvajali, pač več ne bomo izvajali. Da bi z nespremenjenim financiranjem, ob tem da je letna inflacija 11 %, da je cena energentov podivjala, da pričakujemo tudi dvig plač v javnem sektorju, ustvarjali in ponujali takšen obseg programa kot zdaj, gotovo ne bo šlo.
Torej, ključno je, da bi ustanovitelj povedal, kaj in kako si on kot tisti, ki dejansko določa pravila igre, znotraj katerih se potem mi avtonomno gibljemo, predstavlja, kaj od nas želi, pričakuje in tudi kakšna sredstva nam bo za to dal.
Odhodov iz novinarskih vrst v politiko ne dojemam kot zelo problematičnih. Gre za osebno izbiro posameznika, za karierno odločitev. Ne gledam na to tako, da bi potem zato postavljali pod vprašaj njegovo preteklo delo. Seveda je pa potem lahko problem reintegracije.
Kako gledate na morebitni referendum o RTV Slovenija – so spremembe, kot jih predlaga koalicija, potrebne ali ima prav opozicija, ki brani obstoječo ureditev?
Glede referenduma se ne bi rad opredeljeval, bi pa opozoril glede samega zakona, kot sem že povedal na odboru državnega zbora za kulturo. Pametne zakonodajne spremembe, ki se nanašajo na RTV Slovenija, bi sam pozdravil, kajti zakon je res star in v tem času je šel razvoj medijev naprej, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Zagotovo so neke rešitve, ki bi jih po mojem mnenju veljalo udejanjiti. Vendar teh rešitev v tej sprejeti noveli zakona ni. Prav tako ni nobenih rešitev glede našega finančnega položaja ali obsega programa. Zelo problematično pri tej noveli, na kar sem tudi opozoril na odboru državnega zbora, pa je to, da so uporabili nujni postopek, čeprav pogoji zanj dejansko niso izpolnjeni. S tem so izločili vso javnost iz kakršnekoli razprave, kar mislim, da je zelo velik manko.
Kajti javnost je na koncu tista, ki plačuje naše programe, in javnost bi morala imeti glavno vlogo, da pove, kakšno javno radiotelevizijo si želi. Tako da v tem smislu bo morebitna referendumska kampanja verjetno priložnost, da se predstavijo argumenti za in proti. To je pozitivno, če bo do tega prišlo. Mislim pa, da bi bilo veliko primerneje, da bi že predlagatelj zakona to upošteval pri samem zakonodajnem predlogu. Ko je Janševa vlada leta 2020 prelagala precejšnje spremembe zakonodaje glede RTV Slovenija in medijev nasploh, je bila široka javna razprava. Tega zdaj ni bilo in to res manjka.
Javnost je tista, ki plačuje naše programe in javnost bi morala imeti glavno vlogo, da pove, kakšno javno radiotelevizijo si želi.
Na tem mestu bi želel gledalce pozvati k sodelovanju. Televizija bo v prihodnjih tednih ustvarila pet oddaj na temo vseh vidikov aktualnega predloga zakona o RTV. Prva oddaja bo 27. 9. Voditeljica in urednica oddaje bo Vida Petrovčič. Na njeno prošnjo smo dali javni poziv poslušalcem in gledalcem, da postavijo morebitna vprašanja, ki bodo nato obravnavana v tej oddajah. Javni poziv najdete na tej povezavi.
Kakšno RTV si državljani zaslužimo?
Gotovo si zaslužimo objektivno, profesionalno radiotelevizijo v vseh pogledih. Z bogatim naborom različnih programov za različne skupine. Zagotovo ne smemo pozabiti za marginalne skupine, torej skupine, ki komercialno niso zanimive in ki jim druge televizije, radijske postaje in portali ne ponujajo zadosti vsebin … Mislim, da je to tisti fokus, ki ga moramo še bolj razvijati, in to je tudi ta razlikovalni element javne radiotelevizije v primerjavi z vsemi drugimi »konkurenčnimi« mediji …
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
18 komentarjev
Ljubljana
Normalni ljudje RTV info ne gledajo, tud Panorame ne. Zakaj ne?
1. Ker ob norisnici s to vlado in vsemi na levici, nobena porocila ne MOREJO IN NISO GLEDLJIVA! RAZEN ZA MAZOHISTE.
2. Ker hoces noces bazirajo na STA, ki pa je agencija za manipulacijo in poneumljanje.
Gledamo odlicno javno RTV , hrvasko!
Info in filmi, potopisi, dokumentarci, neprimerljivo z "j...vec RTV"...
Ljubljana
NE MOREJO BITI IN NISO GLEDLJIVA...
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Se strinjam. Prejmite lepe pozdrave od mene - Janez Kepic-Kerna. Pred tednom dni smo bili v K.Rogu pri MACESNOVI GORICI in v VERDRENGU. Veliko ljudi je bilo. L.r. Janez KK
uros.samec
JANEZ, glede na vse žalitve ki si jih ti napisal meni te bom poimenoval tudi nakladač ali pa klobasar. Tvoje napihovanje je predmet posmeha v tvojem lastnem kraju. Si to vedel? Ampak res, Janez. Pojma nimaš revež.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
V katerem mojem "lastnem kraju" pa - naj bi se mi posmehovali ? Smeh me kar lomi. Zaupaj mi ime tega - kraja. L.r. Janez KK
uros.samec
Hu, te matra ne? 😎 so pa potrdili da si bil izrazit moški, ko si bil mlad...zdaj pa si baje le še za na britof 😄
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Nič me ne matra. Moj glavni domači kraj je Ljubljana z okolišem ter še drugi kraji, kjer sem več deloval. Zadnjič, ko smo obiskali MACESNOVO GORICO-GROBIŠČE V k. ROGU - me je prepoznala neka zelo OK gospa in njen mož iz Rašice, Trubarjeve. Poznala me je kot OK knjižničarja. Zel se me je razveselila in mi rekla, da me pogrešajo. Ter - da zelo nestaro izgledam, nesiv, šport postave itd. Skratka, če se tebi od fouvšije in zlobe meša - je to tvoj problem. L.r. Janez Kepic-Kern
Shalotka
Uroš Samec, kako nizkih udarcev si sposoben! Sram te bodi! Ne poznam osebno ne tebe ne Janeza Kepica, pa sem si ustvarila mnenje približno kdo je kdo. Kepic je posebnež ampak po moje občutljiv za prave stvari. Predvsem je z dušo in gelesom antikomunist, kar ti seveda nisi. Ti nekaj pametuješ in po mojem mnenju v glavnem sekaš mimo. No, glede Janše se kompletno motiš in to je že dovolj, da te ne jemljem resno! Za na britof pa smo počasi zreli vsi! Morda imava s Kepicom ta privilegij, da računava na večno življenje. Blagor zatiranim, zakaj... Preberi si Blagre v Svetem pismu!
Peter Klepec
re:..In pa seveda, da smo objektivni, profesionalni in pluralni.
Od nacionalke se pricakuje predvsem tudi "eticnost in moralnost". Ampak tega v SLO itak ne poznate. Kaj naj bi to neki bilo?
rasputin
Uf, kdo se gre tu nekega etika, ki je predvsem etiketar.
Rokc5
Odličen tudi drugi del intervjuja.
Problematično po mojem mnenju bo, da iz vidika trenutne draginje nekateri napovedujejo povišanje prispevka, kar bo lahko zelo velik strošek za državljane.
Bolje bi bilo, da se trenutni prispevek razdeli na pol, polovica za nacionalno RTV ter ostala polovica po izbiri državljana izbranemu mediju. V primeru da denar ostane nerazporejen se avtomatsko nameni RTV. To bi bilo fer. LP
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj dober dan - prav vsem.
Opozarjam samo, da tudi na področju priprave in distribucije, tudi prodaje medijskih vsebin deluje znni zakon POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE.
Situacija okrog tega podedovanega pokomunističnega, nič lepega medijskega dinozavra, ki sliši na ime RTVSLO - se mi zdi priložnost tudi za premislek in pripravo boljše vseslovenske medijske hiše.
Naj DEMOKRACIJA, DOMOVINA,, NOVA24TV in ostali, kjer je že dovolj takih že res izkušenih nekomunističnih mmedijskih ljudi - premislijo o tem, kako zaštartati tako res v redu sodobno in kulturno-slovensko obarvano TV vseslovensko hišo.
Vzgled je lahko - z radijskega področja -- kaar zelo v redu delujoči in priljubljeni radijski medij . RADIO OGNJIŠČE. L.R. Janez KK
uros.samec
To ne bo šlo Janez. Ti mediji niso le zasebni, so tudi v delnem lastništvu veljakov stranke SDS. Je pa dr Logar prodal tistih 5 delnic, ki jih je imel, kar je pozitivno. Tak medij ne more nikoli postati medij vseh Slovencev, temveč le medij ostre struje desnice.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Zakaj me pa ogovarjaš po imenu. Ne spadaš med moje osebne prijatelje. Ogovarjanja mene z imenom ti nisem dovolil. Sploh pa si en verjetno problematični strahopeten anonimček Tebe ne bo nihče nič vprašal - glede ustanavljanja novih medijskih hiš v Sloveniji - to se razume samo po sebi. Članstvo v stranki ni noben problem, če ga pisec ali lastnik ne prikriva. L.r. Janez KK
uros.samec
Da se človek samo vpraša, ali naj se razjoka ali naj se krohota.
Programski svet ni težava. Kako je že govoril gospod Kmetič? "Nas 21, sedaj delujemo kot eno...dvema, trem damo odpoved, potem pa bo mir..."
Uroš Urbanija ni težava. Le da EU komisija za medije izpostavlja afero STA in na podlagi tega uvaja nove ukrepe za zaščito javnih medijev v EU.
Samo majhen del novinarjev stavka...Ali res? Kot vem stavkajo vsi stavkovni odbori informativnega programa. Kdo pa bi še moral? Otroški program? Športni program? Tja se desnica ni vmešala do sedaj.
In ta človek se ima za neodvisnega ?
Kraševka
EU komisija je govorila le to, kar ji je predstavila Fajonova in sedaj to lažno predstavlja še Nemec. Vsi vemo, da nam je našo RTV, ugrabila prejšnja Komunistična partija, ki še sedaj ne dovoli, da bi se na RTV videlo in slišalo še Desno stran.
Jonsky
A ti komunisti, ki so ugrabili RTV, so Možina, Pirkovič in programski svet?
alesk
In ostalih dvajset se je "kot eno" strinjalo z njim?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.