Je Orban vrgel puško v koruzo? Madžarski Fidesz se načel evropske krščanske demokracije ne more držati

Foto: Unsplash
Embed from Getty Images
Včeraj so na izrednem sestanku člani največje parlamentarne skupine v Evropskem parlamentu - Evropske ljudske stranke (EPP) z več kot dvotretjinsko večino (s 148 od skupaj 187 glasov) sprejeli spremembe poslovnika, ki omogočajo izključitev celotne nacionalne delegacije iz parlamentarne skupine EPP. Kmalu za tem je kontroverzni madžarski predsednik vlade Viktor Orban napovedal odhod poslancev svoje stranke Fidesz iz EPP. Kljub temu, da je s tem zagrozil že pred samim glasovanjem, je njegova včerajšnja napoved povzročila številne politične reakcije. Večji del EPP si je oddahnil, medtem ko so stranke, ki razmišljajo podobno kot Orban, izrazile zaskrbljenost.

Čeprav se je ključno javno dogajanje o tej zadevi zgodilo v enem dnevu, ne smemo pozabiti, da je pred to odločitvijo potekal dolg postopek znotraj EPP, v katerem so si sledili pogovori, prijateljska opozorila in grožnje. Od leta 2015 naprej sta Orbanovi notranja in zunanja politika za EPP postajali vse bolj problematični.

Poleg obtožb o korupciji in nepotizmu v evropskem tisku so Orbanove izjave o Evropski uniji, Sorošu in o drugih družbenih skupinah počasi začele metati slabo luč tudi na same evropske krščanske demokrate. Zaradi takšnega obnašanja je počasi prišlo do vse glasnejših klicev za izključitev Fidesza iz EPP. Tako so številne članice EPP zlasti iz Beneluksa, skandinavskih in baltskih držav začele izvajati pritisk na vodstvo EPP, naj končno stopi od besed k dejanjem. Kljub temu je ključna odločitev ostala v rokah nemške CDU.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Znotraj poslanske skupine EPP imajo nemški krščanski demokrati 29 poslancev, kar jim zagotavlja pomemben vzvod pri sprejemanju odločitev te skupine. Povsem ironično je, da je do sedaj prav Angela Merkel preprečevala kakršnekoli spremembe v zvezi z Orbanovo stranko, ker je bil Fidesz pomemben člen poslanske skupine EPP s svojimi 12 poslanci. Sicer je tudi novi voditelj CDU Armin Laschet napovedal nadaljevanje kompromisne politike v zvezi z Orbanom, a je na koncu večinska odločitev poslancev EPP prisilila Orbana k izstopu iz poslanske skupine EPP. Ključno vlogo pri tem je odigral vodja poslanske skupine EPP Manfred Weber, ki sicer prihaja iz vrst CDU, a hkrati izrazito nasprotuje Orbanu. Tako je kombinacija večletnega pritiska skandinavskih, beneluških, baltskih strank in Manfreda Webra dokončno zapečatila usodo stranke Fidesz.
Kombinacija večletnega pritiska skandinavskih, beneluških, baltskih strank in Manfreda Webra je dokončno zapečatila usodo stranke Fidesz znotraj EPP

Ideološke razlike ali razlike v vladanju?


Osnovna točka razkola med EPP in Orbanom ni povsem jasna. Tisti opazovalci, ki so bližje stranki Fidesz, trdijo da je ključni problem ideološki, saj naj bi EPP počasi postajal del LGBTQ+ globalističnih elit, ki imajo za cilj spremeniti naravo Evropo s tem, da bi sprejeli vse migrante iz tretjega sveta v Evropo. Hkrati pa naj bi bila Fidesz in Madžarska sijoči primer zahodne in krščanske civilizacije. Takšna trditev je seveda težko dokazljiva, saj je primer Orbanovega evroposlanca Józsefa Szájerja, ki je novembra lani sodeloval v orgiji z drugimi moškimi, pokazal da Fidesz ni vedno tak, kakršen se predstavlja s svojo ideološko fasado.

Poleg tega EPP pri vsakdanjem delu nima zadržkov do sodelovanja tudi s strankami, ki so bolj desno od je. Tako so baltske stranke članice večkrat kritizirale Orbana, vendar so tako v Estoniji kot Latviji lokalne članice EPP sodelovale s strankami, ki so članice bolj radikalnih evropskih strank (ECR in ID).

Kaj je torej šlo narobe? Ena bolj pomembnih problematičnih točk je Orbanovo prijateljstvo z vzhodnimi diktatorji in voditelji. Orban se je v zadnjih letih večkrat srečal s Putinom, Erdoganom in Xi Jinpingom. Poleg tega je Fidesz znotraj Evropskega parlamenta večkrat glasoval proti zakonodaji, ki je bila usmerjena proti tem voditeljem.

Poleg zunanje politike sta postala problematična Orbanovo obnašanje in njegova notranja politika. Nepotistična uporaba evropskega denarja za projekte, ki prinašajo denar v žepe Orbanove družine in prijateljev, je večkrat slišana kot argument pri zahodnih evro-skeptičnih strankah, kar neposredno škodi lokalnim EPP članicam. Ključna točka preloma je po mnenju številnih opazovalcev v Orbanovih dejanjih in manj v ideoloških razlikah znotraj EPP.
Ena bolj pomembnih problematičnih točk je Orbanovo prijateljstvo z vzhodnimi diktatorji in voditelji.

Poraz Evropske ljudske stranke?


Slovenska evroposlanca Milan Zver in Franc Bogovič sta poleg evroposlanke Romane Tomc izrazila skrb, da je z Orbanovim odhodom poslanska skupina EPP postala šibkejša. To je res v matematičnem smislu, saj bo EPP imela v Evropskem parlamentu 12 poslancev manj (skupno 175). To pomeni manjšo prednost pred socialisti (147 poslancev), ki imajo skupaj z liberalci (RENEW) in zelenimi 312 poslancev, s čimer so postali vodilna politična sila v Evropskem parlamentu, ki lahko vlada brez EPP.

Ta razvoj dogodkov sili EPP k sodelovanju z njimi in k prevzetju njihove programske agende, ki ni vedno v skladu s tradicionalnimi stališči evropskih krščanskih demokratov. Poleg tega ne smemo pozabiti, da bo Orban posledično kmalu izstopil tudi iz same stranke EPP, kar bo še poslabšalo njeno situacijo. A vendarle številni menijo, da si je s tem EPP naredila uslugo, saj se je znebila črne ovce iz svojega tropa. Delovanje stranke Fidesz je škodilo reputaciji in javni oz. medijski podpori članicam EPP v Zahodni Evropi.

Po drugi strani bo pomembno, kam se bo obrnil Orban. Najbolj verjetno ga bo pot vodila k evropski stranki konzervativcev in reformistov (ECR), kjer že sedijo njegovi poljski zavezniki iz stranke PiS. Odločitev bi bila logična in naravna, a bi Orbanu še vedno škodila in ga vodila v izolacijo. Nekateri politični analitiki tudi omenjajo možnost, da bi Orban ustanovil novo evropsko stranko in poslansko skupino, ki bi konkurirala in prevzela nekatere članice EPP. Ta bi še vedno delovala v podporo Evropski uniji, a bi morala, če bi hotela postati močnejša,  sprejeti tudi populistične stranke iz Zahodne Evrope (npr. Marine Le Pen). V tako kategorijo bi se lahko uvrstila tudi slovenska SDS.

SDS v nelagodnem položaju


Na slovenski politični sceni je Orbanova odločitev za izstop iz EPP najbolj pomembna za prihodnost SDS. Čeprav sta Romana Tomc in Milan Zver glasovala proti novemu poslovniku in s tem izrazila podporo Orbanu, se  o morebitnem odhodu SDS iz EPP nista opredeljevala. SDS ima pred seboj dejansko samo dve možnosti. Ali sledi Orbanovi poti in s tem prizna povezave med SDS in Fidesz, ali pa ostane v EPP in se počasi hočeš-nočeš oddalji od Orbana.

Del volilne baze in članov SDS verjetno podpira odhod iz EPP, kar dokazuje tvit Branka Grimsa.

https://twitter.com/BrankoGrims1/status/1367107408494006277

Po drugi strani pa bi takšna odločitev potrdila obtožbe o oddaljevanju od Zahodne Evrope proti vzhodu, zaradi česar določenemu deležu podpornikov SDS ne bi bilo prijetno. Kljub temu, da je še prezgodaj za kakršnekoli špekulacije, pa lahko rečemo, da bodo te domneve ostale samo domneve do osebne odločitve Janeza Janše, kam bo usmeril svojo stranko.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike