2 milijona beguncev na vzhodnih vratih EU v pozabljeni vojni, ki še ni končana

Primož Veselič
2

    Medtem ko so se leta 2015 zgodile milijonske migracije beguncev in migrantov z Bližnjega vzhoda, kjer vojna ne pojenja, potem pa lani (verjetno tudi zato) brexit in zmaga Donalda Trumpa, je na vzhodu Ukrajine pozabljena pat pozicija, ki je prav tako ustvarila okoli 2 milijona beguncev.

    Čeprav se o tem sliši zelo malo, frontna črta ostaja odprta in spopadi še vedno potekajo.

    Spomnimo, februarja 2014 so se v Kijevu začele množične demonstracije proti proruskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, ki so se sprevrgle v krvavo nasilje, a na koncu vseeno dosegle odstop predsednika in posledično politično krizo.

    Nastale izredne razmere je marca tega leta izkoristila oblast v Moskvi, ki je pod pretvezo zaščite ruskega prebivalstva pred teroristi okupirala in de facto priključila krimski polotok (nazaj) k Rusiji.

    Ko se je situacija na Krimu umirila, so, opogumljeni s krimsko izkušnjo, odcepitev začeli zahtevati proruski uporniki v najvzhodnejših ukrajinskih pokrajinah Doneck in Lugansk, ki jih je kakopak finančno in vojaško podprla Rusija.

    3 leta vztrajnih spopadov

    6. aprila letos so minila 3 leta od začetka spopadov v omenjenih pokrajinah, včasih imenovanih tudi Donbas oz. Doneški bazen. Ko se je konflikt začel, je bil v središču pozornosti mednarodne skupnosti kot nekakšen vzorčen primer novega kriznega žarišča, kjer trčijo interesi Zahoda in Rusije in kjer dogajanje spominja na hladno vojno.

    Kot rečeno, od takrat se je zgodilo marsikaj in dogajanje na vzhodu Ukrajine je prišlo malodane v pozabo.

    Dejstvo pa je, da je to prvi oborožen spopad na stari celini v 21. stoletju, da je terjal skoraj 10.000 žrtev, tretjino od tega civilistov, in da je v beg poslal okoli 2 milijona beguncev, ki so večinoma zbežali zahodno v notranjost Ukrajine, torej lastne države. Ta številka pove, da konflikt še zdaleč ni majhen ali omejen.

    Ameriški Newsweek je pred nekaj dnevi objavil reportažo, kako se tudi danes za vpliv in “srca” prebivalcev vzhoda Ukrajine borita obe strani, s sredstvi, ki segajo od deljenja sladic do širjenja lažnih novic.

    Razdeljeni od nekdaj, Rusi močni

    Ukrajina je bila že v preteklosti precej razdeljeno območje in Ukrajinci razdeljen narod, velik del jih je denimo bival celo v srednjeevropski Avstro-Ogrski (na čelu z mestom Lvov), medtem ko je vzhodni del, nekako vzhodno od Dnjepra s prestolnico Harkov, od nekdaj imel močne vezi z Moskvo.

    Danes se velik del prebivalstva vzhoda Ukrajine opredeljuje za Ruse. Tako je denimo referendum o priključitvi Rusiji, ki so ga po okupaciji izvedle nove ruske oblasti na Krimu, več kot prepričljivo uspel in daje pomembne pomisleke o legitimnosti ukrajinskih zahtev po polotoku, ko je vendar pomembno načelo v zahodni mednarodni politiki tudi samoodločba narodov in območij.

    V edinem popisu prebivalstva po razpadu Sovjetske zveze se je leta 2001 v  pokrajini Doneck kar 40 % prebivalcev opredelilo za Ruse in le nekaj več kot pol za Ukrajince.

    Današnje stanje konflikta

    Danes nekako po sredini pokrajin Doneck in Lugansk še vedno poteka čisto prava frontna črta, s tedenskimi spopadi in žrtvami. Teh je sicer bistveno manj kot v prvih mesecih konflikta, vmes sta bili podpisani tudi dve premirji, Minsk I in Minsk II, katerih določila pa so v praksi slabo zaživela.

    Tako je še vedno okoli 2 milijona ljudi beguncev v lastni državi in ne godi se jim ravno dobro. Omenjena reportaža orisuje, kako izgleda vsakdanjik teh ljudi in kako malo pomoči, razen regionalnih človekoljubnih organizacij, jim nameni svet.

    Rusije ne bo na Evroviziji v Ukrajini
    Najnovejši mednarodni zaplet zaradi ukrajinskega konflikta prihaja iz sveta pop glasbe.

    Državna ruska televizija Kanal 1 je pred nekaj dnevi sporočila, da ne bo predvajala letošnjega tekmovanja za pesem Evrovizije. EBU, ki organizira Eurosong, je ruski televiziji predlagala, da pošlje drugega izvajalca ali pa izvajalka nastopi v Rusiji s prenosom prek satelita, obe možnosti pa so na Kanalu 1 zavrnili.

    Ukrajinske oblasti so namreč ruski pevki Juliji Samojlovi prepovedale vstop v državo, ker je l. 2015 nastopila na Krimu brez da bi o tem obvestila ukrajinske organe, ki polotok še vedno štejejo za svojega.

    Organizatorji so sporočili, da obžalujejo izid zapleta in obsojajo prepoved ukrajinskih oblasti, ki da ne spoštujejo integritete in “nepolitčne narave” tekmovanja.

    SKUPAJ-ZA-BOLJSO

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 2

    1. Mogoče mal preveč posplošen članek, kolikor mi je znano tudi sami ukrajinci niso dovolj složni in naj bi bilo več oblastnikov?

    2. Tovariš Putin se je od Adolfa Hitlerja naučil praktično vse, kar zna in to dokazuje na vzhodni Ukrajini, Krimu, naslednja bo Estonija itn. Edino, česar pri njem v šoli še niso vzeli, je končna usoda Adolfa Hitlerja.

    Komentiraj