10 najpomembnejših tem z Domovine v letu 2016

Včeraj smo predstavili 10 najbolj branih posamičnih člankov na Domovini v iztekajočem se letu.

A našo obravnavo tematik, ki se nam zdijo ključne za Slovenijo in njeno vlogo v Evropi ter svetu, smo zastavili sistematično. Nekatere prikrite resnice, mite in predsodke smo skušali predstaviti v seriji člankov na izbrano temo.

Danes na Domovini izpostavljamo 10 po našem mnenju najbolj pomembnih tem, ki smo jih obravnavali v minulem letu in jim bomo svojo pozornost namenili tudi v prihodnje. V izogib podvajanju smo se izognili nekaterim objavam, ki so izpostavljene že med najbolj branimi članki.

Slovenija globalno: smo resnici tako uspešni, kot se zadnje čase hvalimo?

Slovenija se naj bi dokončno pobrala iz krize. Beležimo gospodarsko rast, padanje brezposelnosti, povečujeta se izvoz in potrošnja gospodarstva, nam razlagajo politiki in osrednji mediji.

A malokdo te podatke pogleda v kontekstu mednarodnega okolja, v katerem delujemo. Prav to smo v seriji člankov naredili na Domovini in kot ugotavljamo, je slika na večini področij podpovprečna, oziroma celo porazna.

Hitreje od nase se razvijajo praktično vse primerljive države, kar najbolje karikira naslednji podatek: če bi se v zadnjih 16 letih razvijali kot Češka, bi imel Slovenec v povprečju približno za 70 tisoč evrov več premoženja, kot ga ima ob našem razvojnem tempu.

Za uvod predlagamo članek: Najbolj zelena dežela sveta z najmanj učinkovitim javnim sektorjem in trgom dela ter neperspektivnostjo za talent, zbirko tekstov pa najdete pod oznako Slovenija globalno.

Zbirokratizirani, visoko obdavčeni in ideološko polarizirani

Tako je Slovenijo označil eden najprodornejših mladoekonomistov dr. Anže Burger, ko je pojasnjeval razloge za odhajanje mladih slovenskih izobražencev v tujino.

Intervju z njim si obvezno preberite tukaj: Slovenija je neugodna drava za ustvarjalne in neodvisne posameznike.

Članke o (pre)visokih davčnih obremenitvah v naši državi pa najdete pod oznako davki.

Je bil javni sektor v krizi res tako prikrajšan, kot nas prepričujejo sindikati?

Mnogokrat zdi, da se pri nas vse vrti okrog sindikatov in dejansko imajo ti velik vpliv na sprejemanje vladnih politik, mnogo večji, kot denimo gospodarstveniki.

Branimir Štrukelj in njegovi nas stalno prepričujejo, koliko se odrekajo in čemu javni sektor potrebuje več davkoplačevalskega denarja, a v seriji člankov na Domovini smo odstrli tančico v meglo zavitega žugajočega populizma.

V članku Kriza javnem sektorju ni prišla do živega: masa plač in število zaposlenih v desetletju močno narasla, smo pokazali na veliko prevaro, zgrajeno na manipulaciji in zavajanju. Denimo. Od začetka krize 2008 do 2015 je masa plača v javnem sektorju narasla za dobrih 200 milijonov, v njem pa je danes zaposlenih skoraj 20 tisoč več ljudi kot pred krizo.

Še nekatere druge sindikalne prevare lahko najdete pod oznakama sindikati in javni sektor.

Največje gnilo jajce vlade Mira Cerarja: Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak

Dejstvo je, da gre za zahteven in obsežen resor, a nekaj je jasno; bolj škodljive ministrice, kot je SD-jeva Anja Kopač Mrak, že dolgo ni bilo v nobeni vladi.

Ne samo objektivna odgovornost za primer koroška dečka, kjer je vseskozi podpirala nezakonita ravnanja CSD in bila zaradi tega dvakrat interpelirana, seznam njenih zablod je resnično dolg.

Na Domovini smo v seriji člankov predstavili njene zgrešene projekte kot so zapravljanje davkoplačevalskega denarja za promoviranje enakosti med spoloma v najbolj egalitarni evropski državi, za projekt odpisa dolgov, projekt vrednotnic, zgrešeno štipendijsko politiko, odgovornost za dva referendumska poraza glede urejanja področja istospolnih itd. Članke preverite pod oznako Anja Kopač Mrak.

Fake news in post truth po slovensko: kako so osrednji mediji zavajali, sedaj pa s prstom kažejo na družabna omrežja

Ta čas je na medijskem področju vroča debata o tako imenovanih "lažnih" in "postresničnih" novicah, ki naj bi bile bodisi izmišljene, bodisi bi pred racionalnimi argumenti v ospredje postavljale igranje na čustva. Glavni vir teh vsebin naj bi bila družabna omrežja, zato se v Sloveniji z novo medijsko strategijo trudijo njihov vpliv kar se da omejiti.

A na Domovini smo v več člankih pokazali, kako so slovenski osrednji mediji tovrstne prijeme uporabljali daleč pred ljudmi na družabnih omrežjih ob izglasovanem Brexitu in pri izvolitvi Donalda Trumpa, ki naj bi bila najočitnejši produkt post truth in fake news propagande.

Najnazornejši primer je predstavljen v naslednjem članku: Tako so nas prepričevali, da med migranti ni teroristov. 

Komunizem bil je živ ... (in je še vedno)

V materialnem blagostanju postsocialistične Slovenije  v primerjavi z SFRJ (kar je statistično dejstvo) čudi še vedno tleča jugonostalgija v nemajhnem delu naroda ter žalovanje za voditeljem z železno roko, Josipom Brozom Titom.

Najbolj plastično je bila očitna ob obisku Kumrovca na nekdanji dan mladosti: V soboto v Kumrovcu več kot 10 tisoč jugonostalgikov: “našega ata Jožeka še danes spoštujem” (video)

A v kakšni zablodi živijo častilci komunistične ideologije, je s prepričljivimi stališči iz lastnih izkušenj v intervjuju za Domovino razložil etiopski Che Guevara: Tamrat Layne, nekdanji komunistični revolucionar, ki je po prevzemu oblasti poskušal s komunizmom v praksi. Eksperiment se je za državo končal žalostno, zanj pa (skoraj) tragično.

Obvezno branje za Luko Mesca in somišljenike: Nekdanji etiopski komunist Tamrat Layne: Komunizem v sebi nosi le sovraštvo (1. del intervjuja)

Kaj sploh mladi vedo o osamosvojitvi Slovenije? (bore malo)

Eden bolj odmevnih sklopov člankov na Domovini je bila naša junijska raziskava med slovensko mladino, v kateri smo ugotavljali, kako dobro mladi vedo, kaj se je dogajalo v osamosvojitvenih časih pred 25. leti.

Prišli smo do zanimivih odkritij. Denimo, da mladi kot ključna osamosvojitelja prepoznavajo Milana Kučana in Janeza Drnovška, da študenti FDV verjamejo, da smo v Jugoslaviji živeli bolje kot v Sloveniji in da sta Kučan ter Tito zanje med največjimi zgodovinskimi osebnostmi, pomembnimi za Slovence.

Celotno zbirko člankov si oglejte pod oznako Mladi in osamosvojitev Slovenije.

Nacionalna zavest je v Sloveniji na psu (in po mnenju mnogih naj tako tudi ostane)

 

Za nepoznavanje nacionalne zgodovine, sploh osamosvojitvenega časa, si ni kriva mladina sama, ampak predvsem izobraževalni sistem. Ali, kot je v intervjuju za Domovino dejal dr. Janko Prunk: "Razen dveh let Demosa je ves čas roko nad šolskim resorjem držal LDS in njihovi nasledniki. Oni pa niso bili za osamosvojitev, ampak so le hoteli priti na oblast."

Ugledni profesor zgodovine v pogovoru tudi lepo razloži, v čem je problem pomanjkanja nacionalne zavesti pri Slovencih. Preberite prvi in drugi del intervjuja.

Kvalitetno javno šolstvo, ki ga ni

Ena največjih fam, ki nimajo osnove v realnosti, je predpostavka, da v Sloveniji obstaja kvalitetno javno šolstvo. Zagotovo imamo posamezne kvalitetne šole, ki izvajajo javno veljavni program, a sistem kot celota na mnogih področjih deluje izredno slabo.

Res da so mednarodni rezultati znanja 15-letnikov razmeroma dobri, a slovenski učenci so daleč na repu po veselju do obiskovanja šole in predvsem učenja naravoslovnih ved. Leva oblast in sindikati zavirajo razvoj zasebne iniciative v šolstvu kolikor se da, posledica umika vzgojne komponente pa so vse hujše.

V intervjuju za Domovino jih je lepo opisal priznani specialni pedagog Marko Juhant. O stranpoteh slovenskega šolstva preberite na oznakah javno šolstvo in zasebno šolstvo

Blesteli bi lahko v turizmu ...

Slovenije je vse bolj priljubljena turistična destinacija, ki jo počasi odkriva ves svet, a mnogi menijo, da je njen potencial še v veliki meri neizkoriščen.

Med te sodi tudi izjemno zanimiv sogovornik novinarja Domovine Roka Trdana, Rus na delu v Sloveniji, Aleksander Petrenko. Preberite izjemno zanimiv pogovor:

Slovenija skozi oči Rusa: “Če bi izkoristili turistični potencial, bi bilo dovolj denarja za vseh 2 milijona ljudi (1. del) ”