Kriza javnem sektorju ni prišla do živega: masa plač in število zaposlenih v desetletju močno narasla

Tomaž Kavčič
0

Sredi pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja, ki zahtevajo sprostitev še veljavnih varčevalnih ukrepov pri plačah, je del sindikatov pod vodstvom Branimirja Štruklja na ulico pred vlado poslal protestnike iz najnižjih plačilnih razredov. 

Nas pa je predvsem zanimalo, kaj se je v zadnjih letih, od začetka krize, z zaposlovanjem v javnem sektorju in maso plač dejansko dogajalo. 

Prišli smo do presenetljivih ugotovitev. Kljub zahtevam po vitkejšem javnem sektorju je masa plač v zadnjih enajstih letih narasla skoraj za milijardo evrov (od začetka krize 2008-2015 za dobrih 200 milijonov), v javnem sektorju pa danes dela skoraj 20 tisoč več ljudi kot pred krizo.

Rast zaposlovanja v javnem sektorju v minulih letih smo preverili s pomočjo Statističnega urada (SURS), ki beleži podatke od leta 2005 do danes.

Število zaposlenih v javnem sektorju – sektor država (brez javnih podjetij) je naraščalo takole:

vir: SURS
vir: SURS

Kljub občasnim padcem je trend naraščanja zaposlovanja več kot očiten. Za natančnejšo oceno smo vzeli januarske podatke vsakega leta od 2005 do 2016.

vir. SURS
vir. SURS

V obdobju 11 let se je torej število zaposlenih v sektorju država iz 144.737 januarja 2005 povečalo na 162.452 januarja 2016, oziroma za 17.715 oseb.

Zaposlenost je naraščala skozi celotno obdobje krize, tudi v času veljavnosti zakonov, ki naj bi striktno omejevali novo zaposlovanje v javni upravi. Od leta 2009 pa do januarja 2016 je tako število zaposlenih zraslo za 8.334.

Pri tem je zanimivo, da je novo zaposlitev v tem obdobju dobilo precej več žensk kot moških. Tudi sicer je v javnem sektorju zaposlenih 49.250 moških in kar 113.202 žensk, verjetno predvsem zaradi razmerij v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, pa tudi v državni upravi.

Bruto plače v javnem sektorju krize niso resno občutile

Rast števila zaposlenih pa je seveda vplivala na večanje mase plač, po gibanju povprečne plače med leti 2008 in 2014 pa je jasno, da javni sektor v času krize ni trpel pretiranega pomanjkanja (kar pogosto trdijo sindikati)

Vir: SURS
Vir: SURS

Masa plač rekordna v letu 2011, nato upadla, sedaj spet narašča

In kaj se je dogajalo z maso plač med leti 2004 in 2016?

Spodnji dve tabeli prikazujeta gibanje mase plač znotraj sektorja država.

Celotna masa plač je z 2.471 milijarde evrov v letu 2004 narasla do rekordne višine 3.5 milijarde evrov v letu 2011 ter se pod vplivom ZUJF-a v naslednjih dveh letih znižala na 3.30 milijarde, nato pa začela ponovno naraščati do 3.357 milijarde v letu 2015. Letos naj bi bila višja še za dodatnih 180 milijonov evrov.

V obdobju 2004-2009 je država daleč največ denarja odštela za plače na področju vzgoje, izobraževanja in športa. V petih letih se je samo na tem področju masa plač povečala za 300 milijonov evrov.

V tem obdobju so največ denarja iz mase plač izgubile lokalne in krajevne skupnosti, izvajalci s področja zdravstva, raziskovalnih dejavnosti in gospodarstva. Največ pa so pridobili izvajalci s področja kulture in socialnega varstva.

Celotna masa plač se je v tem obdobju povečala kar za milijardo evrov.

vir: ajpes
Masa BRUTO plač po letih vir: ajpes (Za povečavo tabele kliknite nanjo!)

V obdobju od leta 2010 do leta 2015 je masa plač na letni ravni padla za 120 milijonov evrov.

V tem obdobju je največji porabnik še vedno šolstvo, izobraževanje in šport, a se jim je masa plač znižala za približno 50 milijonov evrov.

So pa zato več denarja za plače dobile občine, krajevne in druge lokalne skupnosti ter narodne skupnosti. Prav tako pa tudi sektorji za gospodarstvo in kmetijstvo, raziskovalne dejavnosti ter okolje in prostor.

Manj so dobili vsi ostali sektorji, veliko manj pa sektorji za zdravstvo, socialno varstvo, kulturo in varnost.

vir: ajpes (Za povečavo kliknite na fotografijo!)
Masa BRUTO plač po letih vir: ajpes (za povečavo kliknite na tabelo!)

Če torej primerjamo 11 letno obdobje podatkov Ajpesa, lahko ugotovimo, da se je od leta 2004 do leta 2015 masa plač povečala za 910 milijonov evrov.

Najvišja je bila v “Pahorjevem” letu 2011, nato pa je v štirih letih padla za približno 150 milijonov evrov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime