Živel 2. maj! Kaj je pravzaprav ta dan in kako je prispeval k temu, da smo Slovenci dobili prvo damo ZDA

Danes praznujemo 2. maj. Kaj je razlog praznovanja, pravzaprav ne ve nihče, gre pač za še en dela prost dan, pridružen prazniku dela, ki ga na 1. maj praznujejo v 80 državah sveta.

Razen Slovenije danes dela celotna Evropska unija, ne praznujejo ga niti v komunističnih Severni Koreji in Venezueli, ob slovenskih zaposlenih pa doma ostajajo še Srbi, Črnogorci in Ukrajinci.

Z željo, da ga osmislimo, smo preverili markantne svetovne dogodke, ki so se zgodili na 2. maja.

Ugotovili smo, da Slovenci morda dejansko imamo razlog za njegovo praznovanje - po svoje je namreč pomembno krojil življenjsko usodo Melanije Knavs pri njenem vzponu vse do mesta prve dame največje svetovne velesile.

Slovenci smo svojevrstni svetovni posebneži po dveh dela prostih dneh - 2. januarju in 2. maju. S skupno 13 dela prostimi dnevi letno sicer v Evropi ne izstopamo, a večina primerljivih kulturnih okolij praznuje na krščanske praznike, ki so del njihove tradicije in kulturne identitete. Avstrijci imajo denimo na krščanske praznike skupaj kar 10 prostih dni v letu.

A kateri so dogodki, ki so zgodovinsko zaznamovali 2. maj in bi si posamezne skupine državljanov Slovenije z njimi morda osmislile ta praznik?

Če se trudimo poiskati njegovo vezo z vsebino praznika dela, jo najdemo v Španiji - na ta dan je bila namreč leta 1897 ustanovljena Španska delavska stranka. Omembe vredna je odločitev Adolfa Hitlerja, da 2. maja 1933 prepove trgovske sindikate. No, dvanajst let kasneje je na ta dan Sovjetska zveza osvobodila Berlin in Hitlerjeve oblasti v Nemčiji je bilo s tem konec (ustrelil se je dva dni pred tem).

Delavsko bilanco tega dne zaokrožuje požar s tragičnimi posledicami v rudniku srebra v zvezni državi Idaho (ZDA), v katerem je 2. maja 1972 umrlo 87 rudarjev.

Leta 1902 je 2. maj v zgodovini filmske industrije zabeležen kot rojstni dan prvega znanstveno-fantastičnega filma z naslovom Izlet na luno. Pridih znanstveno-fantastičnega je izgubil dobrih 67 let kasneje.

2. maja leta 1986, 6 dni po nesreči jedrskega reaktorja, so Sovjetske oblasti vendarle evakuirale mesto Pripjat pri Černobilu. Leta 1989 so na ta dan madžarske oblasti podrle žičnato ogrado na meji z Avstrijo ter s tem omogočile prebeg množici vzhodnih Nemcev iz komunizma v svobodni svet - to je bil začetek razkroja železne zavese.

Se pa 2. maja 1995 ne spominjajo radi prebivalci glavnega mesta naše južne sosede. Na ta dan so namreč Srbi raketirali Zagreb s kasetnimi bombami in ubili sedem ter ranili več kot 175 ljudi.

Prelomni 2. maj za navigacijsko revolucijo v svetu se je zgodil leta 2000, ko je predsednik ZDA Bill Clinton oznanil, da natančen dostop do GPS sistema ne bo več omejen zgolj na uporabo v vojaške namene.

Američani in svet imajo na ta dan še en razlog za praznovanje. Slabo desetletje po terorističnem napadu na dvojčka in Pentagon so ameriške specialne enote 2. maja 2011 v intervenciji v Pakistanu ubile najbolj iskanega terorista na svetu, Osamo bin Ladna.

Med rojstnimi dnevi in smrtmi na 2. maja velja omeniti rojstvo ruske cesarice Katarine velike (1927) in angleškega nogometaša Davida Beckhama leta 1975 ter smrti 1. direktorja FBI J. Edgarja Hooverja leta 1972 ter Leonarda da Vincija 453 let pred tem.

In kaj ima z 2. majem Melanija Knavs?

Če iz zgornjih razlogov še niste osmislili praznika, vas bo morda še najbolj prepričal naslednji. Na ta dan leta 1997 sta namreč ameriški poslovnež Donald Trump in njegova druga žena, ameriška igralka in televizijka Marla Maples naznanila, da se po šestih letih zakona ločujeta.

Tako se je odprla priložnost za ambiciozno manekenko iz Brežic z avstrijskim imenom in priimkom Melanio Knauss, da postane gospa Trump. To se je dejansko zgodilo leta 2005 v episkopalni cerkvi na otoku Palm Beach na Floridi. Ostalo je zgodovina.

No, če Melania ni dovolj, je 2. maj tudi rojstni dan Tine Maze. Tako je praznik za večino Slovencev bržkone tudi vsebinsko "rešen".