Združevanje agencij eden od razlogov za rušenje vlade. Ampak, a je združevanje še premalo ambiciozno?

Peter Merše
foto: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Štiri stranke leve opozicije, ki danes z ambicijo zrušenja vlade ponujajo tehničnega mandatarja Jožeta P. Damijana (o tem bomo na Domovini podrobneje pisali po njihovi novinarski konferenci), enega od razlogov za to navajajo tudi "politično podrejanje agencij," kakor vidijo vladno namero po racionalizaciji tega dela javne uprave. 

Vlada je namreč v medresorsko obravnavo, ki se je že končala, dala zakon o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge. S tem nameravajo v dve »super« agenciji združiti devet obstoječih regulatornih agencij. Ministrstvo za gospodarstvo želi s tem narediti še en korak v smer debirokratizacije in racionalizacije procesov.

Agencije, ki jih vlada s tem združuje, pa so na nogah. Menijo, da se s tem zmanjšuje njihova neodvisnost in samostojnost. Prepričani so tudi, da predlog ni v skladu s pravnim redom Evropske unije. Pričakovano je kritična opozicija,  ki meni, da gre za poskus političnega prevzema nadzornih institucij, proti čemur se bodo borili z vsemi sredstvi.

Da je predlog še premalo ambiciozen, zagotovo pa ne sporen, pa meni nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ki je v času svojega mandata delal na tem, da bi javno upravo racionaliziral in poenostavil.

Motiv za združevanje sta debirokratizacija in poenostavljanje procesov


Pred dnevi se je zaključilo medresorsko usklajevanje predloga ministrstva za gospodarstvo, da bi 9 nadzornih agencij združili v dve večji agenciji. V novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike bi združili trenutne Agencijo za energijo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), Javno agencijo RS za varnost prometa, Javno agencijo RS za civilno letalstvo in Javno agencijo RS za železniški promet (AŽP). Na novo agencijo bi prenesli tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo.

V novo Javno agencijo za finančne trge pa bi združili obstoječi Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Vodstvi obeh agencij bi imenovala vlada.

Na gospodarskem ministrstvu, kjer so predlog pripravili, poudarjajo, da gre za korak v smer debirokratizacije in racionalizacije procesov. Zaradi poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov pričakujejo tudi njihovo večjo učinkovitost in fleksibilnost.

Agencije predlogu nasprotujejo – opozarjajo na neodvisnost,smotrnost, nezdružljivost in evropske predpise


Agencije, na katere se reforma nanaša so predlog prejele v četrtek, v ponedeljek se je iztekel rok za podajanje pripomb. Ne glede na kratek rok so prav vse izmed njih svoje pripombe podale, načrtovanemu združevanju pa nasprotujejo.

Njihove pripombe lahko strnemo v:

  • Predlog nasprotuje pravnemu redu Evropske unije in je v nasprotju z demokratičnimi normami. (AVK, AKOS, Energija, Civilno letalstvo)

  • Predlog zmanjšuje neodvisnost posameznih regulatorjev (AVK; ATVP)

  • V času združevanja bo delo regulatorjev ohromljeno, nastali bodo dodatni stroški, združevanje bo dolgotrajno (AKOS, Energija)

  • Vlada ni predstavila analize smotrnosti združevanja. Združevanje kot tako ni smiselno, nekatere agencije, ki bi bile združene pod isto streho pa med seboj niso kompatibilne (AŽP, Energija, AŽP, Civilno letalstvo)


Agencija za civilno letalstvo in železniški promet dodajata še, da nista regulatorja s področja trga, ampak varnosti. V primeru združevanja se bojijo, da bi padla raven letalske varnosti. Vodstvo AKOSa opozarja tudi, da po trenutni zakonodaji velja prepoved spreminjanja pogojev med mandatom direktorja. AKOS dodaja tudi, da je po področjih že zdaj eden največjih regulatorjev v Evropi.


Opozicija: To je pot v avtoritarnost


Medtem ko so v vladnih strankah bolj zadržani pri komentiranju omenjenega predloga, je zato toliko glasnejša opozicija. Prepričani so, da gre za politični prevzem nadzornih institucij in kadrovski cunami pod pretvezo debirokratizacije. Predsedujoča Socialnim demokratom Tanja Fajon je celo izjavila: »da je ne bi presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti celo državni zbor.« V opoziciji pričakujejo tudi oster odziv Evropske unije.

Vlada na očitke o avtokratskosti odgovarja, da ima podoben model tudi Nizozemska, ker se s takšnimi očitki ne soočajo. Slovenija ima sicer trenutno 17 samostojnih agencij, poleg devetih, ki jih želi vlada nadomestiti z dvema novima bi jih samostojnih ostalo še osem.

Gregor Virant: Združevanje je v osnovi dobro, lahko bi bili še bolj ambiciozni


Za Domovino je svoj pogled na združevanje agencij podal tudi nekdanji minister za javno upravo, dr. Gregor Virant. V času svojega ministrovanja si je prav Virant aktivno prizadeval za poenostavljanje postopkov in debirokratizacijo.

Združevanje se Virantu v osnovi zdi dobra ideja. Glede na to, da se naslanja na nizozemski model, ne vidi nezdružljivosti z evropskim pravni redom. Še več, prepričan je, da bi bila vlada lahko še ambicioznejša ter bi k regulatorju finančnih trgov pridružila še regulacijo bančnega sistema. Naloge sedanjih treh regulatorjev bi lahko prevzela Banka Slovenije.

»Menim, da je bolje, da regulatorji (razen Banke Slovenije) odgovarjajo vladi in ne parlamentu. Odgovornost parlamentu je smiselna samo pri institucijah, ki nadzirajo tudi samo vlado, na primer pri Računskem sodišču.«

Pri združevanju se odpirajo priložnosti za racionalizacijo (pri funkcijah kot so kadrovska, finance, nabave, informacijska tehnologija). Združevanje je priložnost za sinergije in boljšo koordinacijo, pri tem pa opozarja, da je pomembno, kako se združitev izvede, saj se v primeru slabe izvedbe te priložnosti lahko izvodenijo.

»Pozoren je treba biti na to, da isti regulator ne opravlja funkcij, ki bi ga postavile v konflikt interesov s samim sabo.« Opozarja tudi, da je združevanje treba izvesti tako, da bo v skladu s pravnim redom EU. Pri očitkih o neskladnosti s pravom EU pa opozarja, da morajo kritiki predloga navesti, katere določbe v reformi so v neskladju z določbami evropskih direktiv.

Kot še opozarja Virant, da samostojnost in neodvisnost nadzornih organov ni odvisna od tega, da jih imenuje vlada ali Državni zbor. Kdo pa jih bo, če ne oni. Pomembno je, da vlada regulatorjem ne daje konkretnih navodil, kako naj delajo.

»Vodstvo regulatornega telesa mora biti visoko kompetentno in pri delu povsem samostojno. Tega žal ne more v celoti zagotoviti noben zakon, to pride z razvojem politične in upravne kulture. Na Nizozemskem ali v nordijskih državah je to samoumevno, pri nas pa žal ne. Za to potrebujemo še precej časa.

Kakšen je dejanski motiv za predlogom vlade, lahko samo špekuliramo. Nesmiselno je že vnaprej izhajati iz predpostavke, da vlada uvaja spremembe z namenom, da jih bo zlorabila.«

Virant opozarja še, da je za tako obsežno reformo potrebno zagotoviti več časa za javno razpravo. »Vlada lahko pri tem pridobi veliko koristnih informacij in pogledov, izboljša zakon in se izogne napakam.«

KOMENTAR: Peter Merše
Debirokratizacija vsekakor dobrodošla. A lahko bi se manj hitelo
Večje število agencij nikakor ne pomeni večje neodvisnosti in kakovosti nadzora, kot morda skušajo prikazati kritiki. A tudi združevanje ne pomeni debirokratizacije in poenostavitev samo po sebi. Zadevo je treba dobro izpeljati. Po dolgem času se slovenska vlada ukvarja s tem, kako bi postopke in procese v javni upravi poenostavila in racionalizirala. Trud na tem področju zagotovo lahko pozdravimo. Drži pa, da za tako reformo potrebna daljša javna razprava. Gre za detajl, ki pa meče slabo luč na celotno zadevo in ustvarja vtis, da gre za neke »rokohitrske posle« pri združevanju agencij. Vodstva agencij pa so v vsakem primeru politično imenovana. Tudi aktualna vodstva so, zato je jamranje o znižanju kompetentnosti regulatorjev treba jemati v luči boja za stolčke. Stolčke direktorjev, ki so jih na ta mesta imenovale pretekle vlade, ki niso bile nič manj politične od trenutne. V tem kontekstu je treba razumeti tudi jedikovanje o avtoritarnosti opozicije. Gre za boj za stolčke. Drži pa, da reforma pomeni tudi, da se nekatera vodstvena mesta ukinjajo, druga pa vzpostavljajo, kar je priložnost za trenutno vlado, da na mesta, kjer imajo direktorji mandate preko mandata vlade, imenuje svoje ljudi. A to bi naredila vsaka vlada. Direktorji zato ne bodo bolj ali man sposobni sami po sebi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
Zataknjeni v neuspeli tranziciji
  • 29. 04. 2024
Robert Golob, Tanja Fajon
SD opozarja: Vlada ne rešuje romske problematike
  • 03. 08. 2024