Zdravniška zbornica: »Novela zakona ni primerna za nadaljnjo obravnavo« - Skoraj sto pripomb na predlog novele

Po tem ko so zdravniki opozorili, da vladni predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti ogroža bolnike in vodi v zlom zdravstvenega sistema, je sedaj tudi skupščina Zdravniške zbornice vladni predlog zavrnila in ocenila, da v trenutni obliki ni primeren za obravnavo.

V Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) so podali obsežne pripombe na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N) in zavrnili predlagane spremembe zakona. »Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije zavrača predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti in ocenjuje, da v trenutni obliki ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V primeru sprejetja predloga v trenutni obliki predlagatelj zakona prevzema vso odgovornost za njegove škodljive posledice,« so zapisali.

Ministrstvo za zdravje so opozorili, da predlog zakona navkljub zatrjevanim ciljem ni usmerjen v povečanje produktivnosti znotraj javne mreže, niti ne išče rešitev v smislu večje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Uvajanje sistema prepovedi in zahtev po ekskluzivnem delu zaposlenih v javnih zavodih, brez izboljšanja pogojev za delo in drugih sistemskih ukrepov, ki bi omogočili boljše upravljanje javnih zavodov, predstavlja tveganje za destimulativni učinek na delovanje zdravstvenega sistema. Delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, bo po predlogu zakona v večji meri omejeno na njihovega osnovnega delodajalca, za katerega pa ni nujno, da sploh ima zadostne kapacitete (prostore, opremo in kadre), da bo zmožen organizirati izvedbo večjega števila obravnav in posegov, so zapisali.

Namesto omejevanja je potrebno izkoristiti obstoječe vire, ki so še na razpolago

V Zbornici zato ocenjujejo, da je namesto predvidenih ukrepov potrebno zagotoviti najbolj optimalno izkoriščenost vseh obstoječih virov, s katerimi slovenski zdravstveni sistem že razpolaga. Pri tem so zagotovo najbolj dragoceni ter najtežje nadomestljivi vir prav zdravstveni kadri, pravijo: »Omejevanje tistih, ki so pripravljeni in zmožni delati več, kot to predvideva predlog zakona, bo imelo za posledico še večje pomanjkanje kadra in slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev za vse paciente. Pri tem tudi ne moremo računati na pomoč zdravstvenih delavcev iz tujine, saj je teh, glede na potrebe javnih zavodov, že sedaj premalo. Prav tako pa lahko pričakujemo, da bo tudi interes tujih zdravnikov za delo pri nas v bodoče še manjši, saj so predpisi in posledično pogoji dela, ki so (pre)slabi za domače zdravstvene delavce, (pre)slabi tudi za tuje.«

Predlagajo umik predloga zakona v trenutni obliki

Po njihovi oceni je nujno zavedanje, da so določene stroke specifične v smislu, da sploh ni mogoče v okviru javne zdravstvene mreže izvajati vseh storitev, ki sodijo v to stroko. Zdravstveni delavci teh specialnosti zato praviloma delujejo pri več izvajalcih (znotraj in izven javne zdravstvene mreže). S tem jim je omogočen stik s širšim naborom storitev in lahko strokovno napredujejo, kar je pozitivno tudi za njihovo delo v javnem zavodu. »Prepoved takega dela bi za zdravstvene delavce pomenila strokovno degradacijo in jim izjemno zmanjšala motivacijo, da bi ostali zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih. Njihov odhod iz javnih zavodov, ki so ga številni predstavniki tovrstnih strok že napovedali, pa bo znižal dostopnost do zdravstvenih storitev za vse paciente,« so dodali. Kot so zapisali, si zdravstveni sistem ne more privoščiti, da se storitve teh specialnosti zaradi pomanjkanja specialistov sploh ne bi več izvajale v javnih zavodih, zaradi česar bi bili pacienti primorani pomoč iskati v tujini oziroma bi morali biti podvrženi dodatnim operacijam (na primer, ker ne bi bila več mogoča sočasna rekonstrukcija dojk ob onkološkem posegu itd.).

V zbornici zato predlagajo umik predloga zakona v trenutni obliki ter izvedbo bolj natančne predhodne analize potencialnih učinkov vsakega od predlaganih ukrepov, predvsem z vidika, ali ti ukrepi sploh lahko prispevajo k dosegu želenih ciljev.

Skoraj 100 deležnikov podalo pripombe na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti

 Opolnoči se je iztekla enomesečna javna razprava o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Na ministrstvu za zdravje so za STA pojasnili, da so prejeli pripombe skoraj 100 deležnikov. Med raznolikimi pripombami je slišati tudi opozorila pred odpovedmi zdravnikov v javnih ustanovah.

Največ pripomb se nanaša na regulacijo javnega in zasebnega zdravstva. Med njimi so tudi dobre rešitve, ki jih bodo na ministrstvu pregledali, je medijem pred današnjo sejo vlade povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnike na samoplačniškem trgu. Ob tem bi poskušali zaposlene motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu.