Zakona za obvladovanje kriznih razmer potrjena v Državnem zboru. Opozorila, da so kmetje izpadli iz pomoči, naletela na gluha ušesa

Danes so v državnem zboru potrjevali predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in novelo zakona o oskrbi s plini. Zakona seveda težav s pridobivanjem podpore nista imela, so pa bili potrebni tudi amandmaji, saj so nekatere panoge pri obeh zakonih izpadle.

Zakon o oskrbi s plini ni upošteval vrtcev in šol, ki ne bi imeli možnosti osnovne oskrbe s plinom. Pri reševanju gospodarstva zaradi visokih cen električne energije pa so izpadli kmetje, kar je na Facebooku komentiral nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek.

NSi od vlade pričakuje odločnejše in hitrejše ukrepanje

Po besedah vlade naj bi novela zakona o oskrbi s plini prinašala dodatno zaščito gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. Odjemalcem v večstanovanjskih stavbah naj bi zagotovil enake pogoje ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali skupnih večstanovanjskih stavbah. Ti bi si plin lahko zagotovili po gospodinjski osnovni oskrbi, dobativelji pa bodo dolžni cenike objaviti.

Poslanske skupine so predlogu novele napovedale podporo. Janez Žakelj iz NSi pa je opozoril, da od vlade pričakujejo odločnejše in hitrejše ukrepanje. Nova Slovenija je na predlog novele vložila tudi amandma.

Zakon o oskrbi s plini ne upošteva izobraževalnih oziroma javnoupravnih služb. Po izvirnem predlogu zakona tako npr. vrtci in šole ne bi imeli možnosti osnovne oskrbe s plinom. Slednji ne bi bili vključeni v sistem najvišje določene drobnoprodajne cene zemeljskega plina.

V Novi Sloveniji so menili tudi, da bi se med kategorije, ki so upravičene do nadomestne oskrbe, morale dodati tudi osnovne socialne službe. Nadomestna oskrba pomeni, da se pri oskrbi s plinom uvede začasni servis oskrbe odjemalca, dokler ne pridobi novega dobavitelja.

SDS na zakon dal dopolnilo, ki je po mnenju vlade v neskladju z evropsko zakonodajo

Drugi zakon, ki je bil danes predlagan, je bil Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Po besedah koalicije so razmere na energetskih trgih neobičajne, še posebej pa so zaostrene od druge polovice avgusta. Ključni cilj vlade naj bi bila sposobnost obvladovanja kriznih razmer na področjih elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto.

SDS je podal tudi dopolnilo, kjer bi dodal tudi ukrep o deležu proizvedene električne energije, ki so jih družbe v 100-odstotni lasti države dolžne prodati porabnikom, ki to energijo porabijo na območju Slovenije. V koaliciji so omenjen predlog kritizirali, saj je po njihovih besedah v neskladju z evropsko zakonodajo. V Novi Sloveniji so povedali, da zakona ne bodo podprli. Je sicer potreben, a v veliki meri ne odgovarja na vprašanja in krize, ki se je pojavljajo tako pri javnih zavodih kot pri državljanih in gospodarstvu.

Kmetje izvzeti iz pomoči gospodarstvu zaradi povišanj cen energije

Pred kratkim je državni zbor sprejel tudi Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Po njem bi izviseli kmetje. Kot je na facebooku zapisal bivši kmetijski minister Jože Podgoršek, so do pomoči upravičena tudi kmetijska gospodarstva, a zgolj če so registrirana kot s. p. ali d. o. o. Kmetje tako niso upravičeni do pomoči kljub njihovi veliki potrebi po energiji (kot so npr. pridelovalci hrane v rastlinjakih, rejci perutnine, ...).

Podgoršek je za naš portal povedal, da je zadeva še vedno popravljiva, je pa potrebno kmete kot celoto vključi med upravičence do pomoči. Mnogi kmetje potrebujejo veliko energije, npr. pri rastlinjakih. To je prejšnja vlada delala že spomladi, ko se je predlagal podoben zakon, kjer je bila omenjena pomoč kmetijam.

Možnosti je več. Nekatere so take, ki nimajo neposrednega vpliva na proračun, je povedal Podgoršek. Med drugim bi rešitev lahko bilo kreditiranje preko ribniškega sklada (sklada za regionalni razvoj). Ministrstvo za kmetijstvo se lahko odloči tudi za rešitve, kot so zniževanje zakupnin za najem državnih zemljišč in plačevanja stroškov za namakalne sisteme (tudi za tiste, ki so v lasti občin), ki so imeli težave zaradi suše.

Prihaja čas ozimnic, zato bi pomoči kmetom bile izjemnega pomena, da bi na kmetijskih gospodarstvih lažje načrtovali novo sezono. Kriza pa za kmete ni zgolj energetska, ampak je probleme letos povzročala tudi suša. Tudi tu bi se kmetijskim gospodarstvom lahko pomagalo s pomočjo ribniškega sklada.

Sprejet tudi zakon o poroštvih za energetska podjetja