Zakaj vztrajamo pri nacionalnem preverjanju znanja, ki je samo sebi namen?

Eva Gregorc
2

S koncem šole smo dobili tudi rezultate nacionalnega preverjanja znanja, ki so bili približno taki kot vsako leto. Pri slovenščini so letošnji devetošolci dosegli v povprečju 48,5 % točk, kar pomeni, da bi bili ocenjeni negativno. Sama sem mnenja, da so taki rezultati v znanju maternega jezika slabi in bi morali spodbuditi resno razpravo o vzrokih zanje.

Izgleda pa, da smo se rezultatov, ki se gibljejo okrog 50 % že navadili. Rezultati pri drugih predmetih namreč niso bistveno boljši. Razlogi za tako nizko povprečje so večplastni, učitelji in starši že dolgo opozarjajo na to, spremenilo pa se ni prav veliko.

Najbolj bode v oči razkorak med ocenami, ki jih imajo učenci v redovalnici in rezultati, ki jih dosegajo na NPZ-jih. Na nekaterih šolah imajo devetošolci pri predmetih, ki se preverjajo na nacionalnem nivoju, povprečno oceno tudi 4 ali več. Če bi bili rezultati NPZ-jev odraz tega znanja, bi moralo biti povprečno število točk okrog 80 %, ne pa skoraj pol manj. Razlogi za to tičijo ali na strani učiteljev v šolah, ki radodarno delijo dobre ocene oziroma nimajo postavljenih pravih standardov znanja ali pa na strani državnega izpitnega centra, ki sestavlja izpite, ki so povsem skregani z običajnim delom na šolah.

Ne glede na to, kdo nosi krivdo, je ta razkorak med ocenami zaskrbljujoč in terja od odgovornih na šolah in ministrstvu določene ukrepe. V državah, kjer je šolski sistem dobro urejen in umerjen, razkorakov med oceno, ki jo učencu da učitelj in ki jo učenec doseže na zunanjih nacionalnih preverjanjih, skoraj ni. V Sloveniji je razlika megalomanska.

Najbolj bode v oči razkorak med ocenami, ki jih imajo učenci v redovalnici in rezultati, ki jih dosegajo na NPZ-jih.

Drug problem z NPZ-ji je nezainteresiranost učencev za pripravo in učenje. Devetošolci se namreč dobro zavedajo, da rezultat nacionalnega preverjanja nič ne pomeni in da ne bo vplival ne na njihovo zaključeno oceno ne na vpis v srednjo šolo. Zakaj bi se potem učili in trudili?

Postavlja pa se še tretje vprašanje. Kaj ima od takega nacionalnega preverjanja znanja, ki v začetku maja na šolah za teden dni uvede obsedno, kvazi vojno stanje, država? Rezultati so več kot očitno daleč od realnosti, če so realni, pa so zaskrbljujoče slabi. Poleg tega je primerjanje šol na podlagi rezultatov NPZ-jev nedovoljeno. Na ta način starši niti ne vejo, kako se je odrezala njihova šola v primerjavi z drugimi. Lahko vidimo zgolj velike razlike med regijami, ki pa so prisotne že desetletja, kar je več kot očitno dokaz, da ministrstvo z rezultati in analizami NPZ-jev ne naredi čisto nič.

Komu potem služijo taki testi? Za učitelje in učence so dodaten stres in izguba časa za vaje v reševanju testov, učencem je za teste vseeno, ministrstvo pa rezultate in analize ignorira. Očitno je njihov smisel res samo v zaposlenih na državnem izpitnem centru in izvajanju stresa nad učenci, starši in učitelji.

V priročniku o nacionalnem preverjanju znanja, ki je dostopen na spletu, v simpatični karikaturi učenec učiteljico sprašuje, zakaj so NPZ-ji potrebni. Ta odgovarja: “To je obvezno za vse učence. Na podlagi dosežkov lahko ugotovimo, koliko učenci znate.” V resnici pa NPZ-ji niso “obvezni” in se vedno pogosteje dogaja, da jih učenci ne pridejo pisat, bodisi zato, da se uprejo sistemu, bodisi zato, ker dobijo s strani šole namig, naj raje ostanejo doma, da ne bodo kvarili šolskega povprečja. O znanju, ki ga NPZ-ji preverjajo, pa se lahko prepričate tako, da enega od starih testov rešite sami.

V razmislek vam ponujam eno izmed nalog iz letošnjega preverjanja znanja slovenščine, ki so jo reševali devetošolci. V prvem delu so odgovarjali na vprašanja v povezavi s pesmima Ivana Minattija Odkar vem zanjo in Toneta Pavčka Ona. Eno od vprašanj se je glasilo: “Obe besedili sta pesmi. Katere vrste,” učenec pa je imel na voljo odgovora a) lirski pesmi ali b) epski pesmi.

Da gre za lirski pesmi ni bilo težko ugotoviti, zataknilo pa se mi je pri obrazložitvi. Kot pravilen odgovor štejejo: “V obeh pesmih izpovedovalec izpoveduje čustva/izpovedovalca govorita o ljubezni” ali “V pesmih nista pripovedovani zgodbi.” Kot nepravilen odgovor, ki prinese nič točk, pa je v rešitvah naveden: “Pisatelj/pesnik/avtor izraža čustva.” Zakaj je ta odgovor napačen, mi do sedaj še ni uspelo razvozlati. Predvidevam pa, da gre pri takih vprašanjih bolj za ocenjevanje obrti reševanja standardiziranih testov kot iskanje znanja ali razumevanje snovi.

2 KOMENTARJI

  1. Zakaj vztrajamo pri nacionalnem preverjanju znanja, ki je samo sebi namen?

    Ker je kar nekaj pomembnih osebnosti za to genialno idejo dobilo doživljenjsko rento, ki prid pod dediščino.

  2. Kot nepravilen odgovor, ki prinese nič točk, pa je v rešitvah naveden: “Pisatelj/pesnik/avtor izraža čustva.” Zakaj je ta odgovor napačen, mi do sedaj še ni uspelo razvozlati.

    Problem je v prvem delu odgovora. Ni avtor/pisatelj/pesnik tisti, ki izpoveduje čustva, ampak je to izpovedovalec.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime