Rezultati Nacionalnega preverjanja znanja na prvi pogled povprečni. Vendar, ali je temu res tako?

Ob koncu šolskega leta je Državni izpitni center objavil rezultate Nacionalnega preverjanja znanja, ki so ga učenci 6. in 9. razreda pisali v začetku maja. Za natančnejše rezultate in analize podatkov bomo sicer morali počakati še nekaj časa.

Rezultati pa niso posebej razveseljivi. V 6. razredu je bilo povprečno število točk v odstotkih pri slovenščini 49,4%, v 9. razredu pa 48,5%. Rezultati so malenkost boljši pri angleščini, kjer so v povprečju dosegli 51,5% v 6. razredu in 55,7% točk v 9. razredu. Najbolje so se učenci odrezali pri matematiki, kjer je povprečno število točk učencev 6. razreda 57,3%, v 9. razredu pa 51,1%. 

Rezultati letošnjega Nacionalnega preverjanja znanja so sicer malenkostno slabši v primerjavi z lanskim letom, kljub temu pa moramo biti pri primerjavah previdni. Rezultati med posameznimi leti niso najbolj primerljivi, saj se cilji pri posameznih predmetih konec devetletke spreminjajo, s tem pa se spreminjajo tudi naloge, ki jih učenci rešujejo. Kljub temu pa naj bi bilo znanje, ki ga imajo učenci ob koncu osnovne šole približno enako.

Povprečno število točk na NPZ-jih se giblje okrog 50%

Primerjali smo rezultate NPZ ob koncu drugega (6. razred) in tretjega (9. razred) obdobja. Čeprav se je v zadnjih desetih letih v šoli marsikaj spremenilo, učni načrti so postali obsežnejši, starši in otroci pa ambicioznejši, se povprečno število točk, ki jih šolarji dosežejo ob koncu 6. in 9. razreda ne spreminja pretirano. Že dolga leta se giba okrog 50%, z vmesnimi nihanji, ki pa so predvsem posledica pretirano dobrega rezultat prejšnjega leta in posledično zahtevnejšega izpita, ki prinese tudi nižjo povprečno število točk.

NPZ-ji torej služijo predvsem kot povratna informacija za ministrstvo in celoten šolski sistem glede tega, kako dobra in učinkovita je naša šola. Prav tako pa NPZ-ji kažejo tudi velik razkorak med slovenskimi regijami. Analiza podatkov za prejšnje šolsko leto 2017/18 pri predmetu slovenščina za 6. in 9. razred kaže, da so odstopanja med regijami tudi več kot 6%.

Vir: Državni izpitni center, Poročilo NPZ 2017/18

Razlika med regijami pri šestošolcih je 5,23 odstotnih točk. Najbolje so se odrezali učenci iz osrednjeslovenske regije, najslabše pa tisti iz pomurske regije. Razlika pa je še večja pri učencih 9. razreda. Razlika med najboljšo, osrednjeslovensko regijo, in najslabšo, koroško regijo, je kar 6,32 odstotne točke.

Vir: Državni izpitni center, Poročilo NPZ 2017/18

Državni izpitni center sicer ne razkriva podatkov o uspešnosti posameznih šol. Šole dobijo podatke samo za svojo učence in za regije, primerjanje uspehov šol po državi pa ni mogoče.

V zvezi z NPZ pa ni nepomemben tudi podatek, da se pisanja teh testov ne udeležuje vsi otroci v generaciji. V posameznih letih se izpita ne udeleži tudi 10 % populacije. Vzroki za to so različni, Državni izpitni center pa jih ne raziskuje. Govori se predvsem o dveh: nesmiselnosti pripravljanja na teste, ki pri vpisu na srednjo šolo ne igrajo nobene vloge in težnje šol po čim boljših rezultatih in spodbujanju slabših učencev, da se pisanja testov ne udeležijo in na ta način ne nižajo šolskega povprečja.

8 komentarjev

  1. Končno tema, ki me razkuri!!!
    V šoli bi vam rekli, da je to zato, ker nekatere, sploh ta boljše šole rečejo slabim učenecem, da naj tisti dan “zbolijo”. Pa še kaj! Tudi če tako počnejo, je to samo izgovor za vse ostale. Vsako leto se na svetu staršev bockam z vodstvom kdaj bodo kaj okrenili. In odgovor: nezainteresirani otroci! Ah, dajte no!
    S tem se sicer delno strinjam, saj se NPZ nikamor ne “štejejo”, pa vendar, na ta način dobite rezultat, koliko je otrokom DEJANSKO OSTALO V GLAVAH, brez dodatnega učenja. To je pa več kot odlična informacija.
    Nekateri pišejo tudi čez 90% za kar jim iskreno čestitam. FRAJERJI!!
    Ampak je očitno več takih, ki jim brez učenja v glavi ostane bore malo! Ali raje nič!
    In predvsem to bi vas moralo skrbeti, dragi šolniki!
    Skrbi pa tudi mene kot mamo. Eden od otrok same 5, na NPZ je samo pri enem predmetu pisal 62%. In ko sem izpostavila to razliko med dejanskimi ocenami in NPZ so odgovorili, da razlike niso tako vleike, kot hočem reči. A sem morda jaz neumna, ali kaj? Razlika med odl (5) in 55% da ni velika?????? Pa ne me basat!
    Bo pa prišel v srednjo šolo in 5 ne bo 5 ampak kaj? 2? 1?
    S svojimi ocenami bo prišel na gimnazijo, kaj bo pa tam?
    Oprostite, ampak kot mamo me upravičeno skrbi!
    Samo angleščino ima 4, pa še zato bi mu jaz dala 2/3. Kaj se to pravi popravljati 2 iz angleške slovnice s plakatom v ang. o Queen-ih? Je bela cesta!!!!
    Dragi moji, moji otroci bodo te počitnice pridni, pa dobro vem kaj bi rekel Marko Juhant…
    Pridni bodo, da bodo znali, pa ne samo za test, ampak za vse tisto kar jih čaka za naslednjim vogalom in na kar očitno NPZ-ji bolj očitno kažejo kot pa ocena v spričevalu.
    Pa da me ne bo kdo s hlač stresel, kako maltretiram otroke, raznih taborov in izletov bodo imeli dovolj!

    • Pusti otrokom počitnice, da jim ne boš priskutila šole.. Navsezadnje se potem sami odločajo o svojem poklicu, mame res ne potrebujejo še na faksu.

      Sicer pa snovi v OŠ je 50 procentov preveč, utrjevanje bi moralo bi ti moto OSNOVNE šole. Program pa bi moral biti tak, da ga otroci izdelajo brez pomoči staršev.

      • Utrjevanje je moto OŠ, saj vsako leto delajo isto in dodajo malo zraven (z izjemo MAT kjer se veliko nadgrajuje). In zato je precej žalostno, da po vsem utrejvanju otroci še kar ne zastopijo!!!

        Otroci se bodo za to kar bodo počeli v življenju odočali sami. Brez skrbi.
        Imam pa lastno izkušnjo precenjene ocene v OŠ (KEM 4) pri nesposobni učiteljici, ki se nam je tisti trenutek zdela SUUPER, samo da ni težila. Realnost v 1. letniku poklicne pri istem predmetu pa je bila takšna, da sem kljub inštrukcijam in trdemu delu, komaj spacala skupaj zd 2!

        Skrbi me, ker se bodo otroci na podlagi OBSTOJEČIH (precenejenih) ocen vpisali tja kamor si želijo, kjer pa z realnim znanjem ne bo šlo, ali pa komajda.
        Pred tednom ali dvema je bil objavljen tale kratek, zanimiv članek.
        https://www.delo.si/novice/slovenija/velika-teza-ocen-iz-osnovne-sole-ki-niso-enakovredne-196908.html
        Jaz se v šolo ne hodim pogajat za višje ocene, sem pa že kdaj pripomnila, da so predobro ocenjeni! In imela bom probleme takrat, ko bo bodo vrli mladiči prišli do iste ugotovitve kot jaz. In bo treba zgurat…. Ker takrat pa znajo bit tudi mladiči precej tečni…

      • Glede realnosti ocenjevanja se strinjam, učitelji dajo dobro oceno, da imajo mir. Popolnoma jih razumem, ker jim je država vzela vso avtoriteto in pač plavajo s tokom.
        Se je pa treba vprašati ali si naši otroci res želijo gimnazije, ali je to le želja staršev. Dober rokodelski poklic dandanes prinese več denarja, če so le pripravljeni delati in kaj tvegati. Z denarjem pa pride tudi status.
        V našem podjetju smo pred kratkim zaposlili magistra zgodovine, za tekočim trakom, za minimalca. Pri njegovih tridesetih, brez delavnih izkušenj. Žgrešene visoke šole pač ne prinesejo denarja in statusa. Zapravljena leta, tako zanj, kot za davkoplačevalce.

        Zato se ne sekiraj preveč, otroci bodo že, države pa ne boš spreobrnila.

  2. Takšni NPZ ji so milo rečeno sami sebi namen. Metodologija je zgrešena. Zajeti so samo trije predmeti konstantno. Drugi so zgolj po nekem subjektivnem ključu. Ta način ne vzpodbuja izboljšav v posameznih šolah, zato nekatera šole že desetletje dosegajo pod podpovprečne rezultate.
    Ko so bili pred leti”pomotoma” objavljeni rezultati posameznih šol, so bili tako nesramno prirejeni, da je bilo še celo ……… …. .
    Morali bi veljati tudi za vpis v srednje šole. Preimenoval pa bi jih v Mala matura.

  3. Zanimivo,npzji so bili že kmalu po “začetnih letih” iz strani večine šol(torej večine ravnateljev in učiteljev),strani večine staršev in (seveda )z strani vseh učencev spoznani za nevredne.
    Torej,kot so že predhodni komentatji povedali,brezvezni.Sami sebi namen!

    Najbrž predlaganih zaradi želje parih “fensi”Ljubljanskih šol.

    Smiselna so neka praverjanja,vendar bi morala biti v smislu,da se otrok(neglede na ocene) sam zave svoje”o_cene”,kje je postal v tem dolgoletnem šolanju dober(ker ga je pritegnilo),kje ne,ker ga očitno ni povleklo zraven…zato je spal namesto poslušal.

    Sedaj pa se devetarji drugo polletje vglavnem gulijo(med poukom ponavljajo teme),da bodo dobri rezultati za neko statistiko,ki ne bo na noben način uplivala ne nanje(ne za dobro,ne slabo),niti ne na ime šole,ker tega nihče niti ne jemlje resno.
    A pri nas je pač tako,da tudi ,ko se nekaj spozna za neuporabno(a vendarle nekomu gotovo služi??),se to “stvar” še kar naprej vzdržuje in goji dalje.
    Wtf!?! bi reku moj sin.

  4. Dajte no,slovensko šolstvo je ja vrhunsko ! Minister in državni sekretar pravita,da je naše šolstvo v svetovnem vrhu.Po njihovih besedah,to menda govorijo številke !
    Pa kaj bi dlakocepli, ljudje morajo nekaj delati,čeprav pripravljali in izvajali neke brezvezne teste.Važno je delati!
    Sploh ni pomembno kaj,preprečiti je potrebno razmišljati in kreirati.
    To pa še posebej velja za učence. Njih potrebujemo za “množico”. Rešeni testi in točke niso važne (pomembne).
    Verjamite mi razultati bodo ta pravi.
    Razlike med šolami ne obstajajo.Kakovostno so vse šole enake ! Zapomnite si : enake! To je bistvo državne šole z javnim programom.Tako pravijo ! S tem se ne strinjam,ker poznam “levičarske fore” !
    Ob vsem,kar sem prebral,kako je možno,da je naša šola med najboljšimi na Svetu ?

Komentiraj