Rezultati Nacionalnega preverjanja znanja na prvi pogled povprečni. Vendar, ali je temu res tako?

Ob koncu šolskega leta je Državni izpitni center objavil rezultate Nacionalnega preverjanja znanja, ki so ga učenci 6. in 9. razreda pisali v začetku maja. Za natančnejše rezultate in analize podatkov bomo sicer morali počakati še nekaj časa.

Rezultati pa niso posebej razveseljivi. V 6. razredu je bilo povprečno število točk v odstotkih pri slovenščini 49,4%, v 9. razredu pa 48,5%. Rezultati so malenkost boljši pri angleščini, kjer so v povprečju dosegli 51,5% v 6. razredu in 55,7% točk v 9. razredu. Najbolje so se učenci odrezali pri matematiki, kjer je povprečno število točk učencev 6. razreda 57,3%, v 9. razredu pa 51,1%. 

Rezultati letošnjega Nacionalnega preverjanja znanja so sicer malenkostno slabši v primerjavi z lanskim letom, kljub temu pa moramo biti pri primerjavah previdni. Rezultati med posameznimi leti niso najbolj primerljivi, saj se cilji pri posameznih predmetih konec devetletke spreminjajo, s tem pa se spreminjajo tudi naloge, ki jih učenci rešujejo. Kljub temu pa naj bi bilo znanje, ki ga imajo učenci ob koncu osnovne šole približno enako.

Povprečno število točk na NPZ-jih se giblje okrog 50%

Primerjali smo rezultate NPZ ob koncu drugega (6. razred) in tretjega (9. razred) obdobja. Čeprav se je v zadnjih desetih letih v šoli marsikaj spremenilo, učni načrti so postali obsežnejši, starši in otroci pa ambicioznejši, se povprečno število točk, ki jih šolarji dosežejo ob koncu 6. in 9. razreda ne spreminja pretirano. Že dolga leta se giba okrog 50%, z vmesnimi nihanji, ki pa so predvsem posledica pretirano dobrega rezultat prejšnjega leta in posledično zahtevnejšega izpita, ki prinese tudi nižjo povprečno število točk.



NPZ-ji torej služijo predvsem kot povratna informacija za ministrstvo in celoten šolski sistem glede tega, kako dobra in učinkovita je naša šola. Prav tako pa NPZ-ji kažejo tudi velik razkorak med slovenskimi regijami. Analiza podatkov za prejšnje šolsko leto 2017/18 pri predmetu slovenščina za 6. in 9. razred kaže, da so odstopanja med regijami tudi več kot 6%.

Razlika med regijami pri šestošolcih je 5,23 odstotnih točk. Najbolje so se odrezali učenci iz osrednjeslovenske regije, najslabše pa tisti iz pomurske regije. Razlika pa je še večja pri učencih 9. razreda. Razlika med najboljšo, osrednjeslovensko regijo, in najslabšo, koroško regijo, je kar 6,32 odstotne točke.

Državni izpitni center sicer ne razkriva podatkov o uspešnosti posameznih šol. Šole dobijo podatke samo za svojo učence in za regije, primerjanje uspehov šol po državi pa ni mogoče.

V zvezi z NPZ pa ni nepomemben tudi podatek, da se pisanja teh testov ne udeležuje vsi otroci v generaciji. V posameznih letih se izpita ne udeleži tudi 10 % populacije. Vzroki za to so različni, Državni izpitni center pa jih ne raziskuje. Govori se predvsem o dveh: nesmiselnosti pripravljanja na teste, ki pri vpisu na srednjo šolo ne igrajo nobene vloge in težnje šol po čim boljših rezultatih in spodbujanju slabših učencev, da se pisanja testov ne udeležijo in na ta način ne nižajo šolskega povprečja.