Zakaj birma pomeni slovo od Cerkve in verskega življenja

Kaj naroča Jezus svojim apostolom? "Ljubite se med seboj, po tem bodo ljudje spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen." In ta povezanost prvih kristjanov, ki so resnično živeli svoj krst, in pa neustrašenost pred trpljenjem je bilo tisto, kar je nagovarjalo ljudi h krščanstvu. Današnji mladini, pa tudi odraslim, manjka zgled prave krščanske skupnosti, ki v polnosti živi krščanstvo. Ker pa vsepovsod po župnijah sklepa(m)jo kompromise, je rezultat takšen, kakršen je.

Pomembna tema in VELIKA POHVALA, da ste jo končno odprli. Nekaj poudarkov z moje strani:

Preden začnemo debatirati o slovenski polpretekli zgodovini naj povem, da je problem sekularizacije zelo podoben tudi na Zahodu: mogoče še hujši. Kljub temu, da ima Cerkev tam več svoboščin (ogromno šol, itd.). Slovenija se je po osamosvojitvi približala tem Zahodnim trendom in po otoplitvi in nekem mini bumu v devetdesetih smo hitro padli v vzorce (vemo kako se je začelo z referendumi o biomedicinskem oplojevanju, napadi medijev itd.).

Sam vidim tu kombinacijo naivnosti in napak slovenske Cerkve. Slovenska Cerkev je ravno zaradi preganjanja ter posledično preživetja starih kulturnih vzorcev dokaj dobro prišla v devetdeseta. Tudi II vatikanski koncil pri nas ni povzročil liturgičnih zlorab (kot v ZDA, Zahodni Evropi - predvsem v Nemčiji in v Avstriji). Je pa bila huda napaka, ki se je že iz sedemdesetih preslikala tudi v devetdeseta po osamosvojitvi in kasneje: SLABA kateheza in veliko PRILAGAJANJE duhovnikov brez TVEGANJA. Tako je cerkev v devetdeseta vstopila NAIVNO in že takrat teh perečih tem NI NASLOVILA. Bile so študentske, molitvene skupine, ampak družinske in predvsem pastorale zakoncev ni bilo. Cerkev se je 'šlepala' na hvalevredno vzgojo starih mam in dedkov - ki so številni še doživeli ljudsko pobožnost izpred WWII. Še v devetdesetih so babice in dedki nosili velik del verske vzgoje in pomagali staršem s svojo modrostjo ter JASNO BESEDO.
Osebno sem verouk obiskoval ravno v času odjuge v devetdesetih, takrat končal tudi birmo. Vedno smo bili verna, katoliška družina, toda nikoli nismo dobili kakšne večje verske zaslombe s strani župnikov. O veri sem na razumski način vedel malo oziroma hja kar nič. Močan "pull effect" je bil kulturni in občutek za Tradicijo in to me je ohranilo kasneje po birmi v Cerkvi. Globine pa ni bilo: pridige plehke in boječe (ljubezen, ljubimo bližnje, imejmo se radi, vsi smo fajn, bodimo prijazni, mavrica se pne čez nebo), mladinske RD glasbe sem se po 10 letih naveličal, po koncu gimnazije na začetku faksa pa itak mladi izgubijo mesto v cerkvi - sploh samski kot jaz smo bili izgubljeni. Pravih navdihov pričevanja je bilo malo. Duhovne vaje so pomagale ampak tistega preboja ni bilo - imel sem občutek da je veliko deklet in fantov na duhovnih vajah nesamozavestnih, neprepričanih vase, žalostnih ker so sami že dolgo.

Zelo dolgo sem rabil, da sem počasi prišel do neke bolj poglobljene vere, ki mi osebno veliko pomeni in od katere se ne bom ločil. Iskreno povedano, če bi izhajal iz versko bolj plehke družine, bi me ODPIHNILO.

Verjamem pa, da je danes še težje - jaz sem zadeve doživljal v devetdesetih. Po mojem mnenju morajo biti duhovniki in kateheti usmiljeni (kot pravi papež Frančišek) a DOSLEDNI. Čeprav se soočajo z bistveno drugačnim materialom: neverni starši, otrok ne ve zakaj sploh gre k nauku, samo en veren starš, promiskuiteta na vseh področjih, itd. Moja izkušnja pri nekaterih dobrih duhovnikih je, da če so zvesti Resnici in Evangeliju in če jo povejo odločno - ne vpijejo, samo ne olepšujejo zadev po nepotrebnim - LJUDJE POSLUŠAJO. Resno. Tudi mladi, mladi pari z otroki.

Ljudje cenijo ISKRENOST ter POGUM zagovarjati svoja stališča. Ljudje nočejo "COOL" duhovnikov, katehetov, itd. Hočejo ISKRENE katolike. Tega je bilo zadnjih več desetletij premalo, zato tudi odpad po birmi. Poskusite drugače in boste mogoče videli rezultate. Izgubiti nimate nič.

"Pomembne pojme svojega verovanja moramo začeti »filtrirati« in ponuditi kot razumljive besede, da bo tudi Beseda, Božja Beseda, razumljiva mladim."

Tak pristop ima zelo majhen izplen. Bolje je: "Pomembne pojme svojega verovanja moramo začeti »filtrirati« in ponuditi s svojim življenjem."

Mislim, da je največji problem lenoba in to vseh, otrok in staršev. Poleg vsega otroci komandirajo starše in ne starši otrok. Otroci morajo zjutraj malo pospati, ker "so utrujeni" in cel teden zgodaj vstajajo. Že majhni otroci ne hodijo h maši, ker jim ni všeč, ker se jim zdi maša dolgočasna.
Za to ne moremo kriviti cerkve, še manj pa duhovnikov. Otrokom se gre vedno bolj na roke. Že majhni otročički v cerkvi jočejo, kričijo, se sprehajajo po cerkvi in večkrat tudi motijo mašo, pa duhovniki vse potrpijo in nič ne rečejo. Osnovnošolskih otrok je v cerkvi vse manj. Ko je birma, nekaj časa še hodijo (pod prisilo), potem pa je konec.
V cerkvi se vedno bolj prilagajamo mladim, cela maša brenkanje s kitaro in petje popevčic, včasih se vprašam, kam so šle lepe, cerkvene, ljudske pesmi. Župniki niso tečni (vsaj naš ni) in mislim, da kar precej pogledajo skozi prste.
V družbi vlada proti cerkvi negativno mnenje (zdi se mi, da mnogo bolj kot v socializmu), kdor hodi v cerkev velja za nazadnjaka, starokopitnega.
Mi smo kot mladi hodili v cerkev, tudi peš, zelo radi smo hodili h šmarnicam, to je bilo lepo druženje in smo vero ohranili kljub socializmu, komunizmu in vsemu drugemu.
Mislim, da bo tudi tem mladim nekaj ostalo, nekaj pozitivnega in tudi če so sedaj čez cerkev naredili križ, bodo sigurno v zrelih letih ponovno prišli nazaj.

y veste, zakaj je birma mejnik? Zato, ker duhovniki takrat nad birmanci in njihovi starši zganjajo takšno verbalno nasilje pomešano z izsilejvanjem, da ga imajo eni in drugi poln kufr.
Cerkvi je ob birmi pomembno zgolj in samo eno: KOLIKOKRAT je bil bodoči birmanec pri obredih in koliko se je napiflal njihovega blablabla.
NIKOMUR PA NI MAR(!!!) ZATO, KAKŠNI SO BIRMANCI. KOLIKO SRČNE KULTURE IMAJO V SEBI, KAKŠNI LJUDJE SO, KOLIKO DOBREGA JIM JE USPELO VCEPTITI V NJIHOVE DUŠE.
In zato je tako, kot je.
Da večina birmancev, kjer se po birmi ozračje doma malo ''sprosti'', zasovraži cerkev.
Tako. Da boste vedeli.