Zadnji spopad za ohranitev državnega zdravstva

Vir foto: zajem slike arhiv MMC RTV
POSLUŠAJ ČLANEK
Že dolgo je tudi nepoznavalcem, kaj šele pacientom, jasno, da je slovenski zdravstveni sistem v hudi krizi. Epidemija novega koronavirusa pa je stanje le še poslabšala. 

Zadnje čase o eni glavnih promotorjev sprememb postali preobremenjeni in zgarani zdravstveni delavci. 

Te dni je dvanajst uglednih zdravnikov, med njimi so javnosti najbolj znani Erik Brecelj, Gorazd Kalan, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Igor Muževič, Simon Podnar, Samo Vesel in Krištof Zevnik, na javnost naslovili poziv za spremembo zdravstvenega sistema iz državnega v "javno dostopno zdravstvo."

Poziv seveda ni naključje. Dejstvo je, da je slovenski zdravstveni sistem pred zlomom. Že tako predolge čakalne dobe so še narasle, pri čemer zaradi kaosa, ki ga je sprožil novi koronavirus, nihče več, niti bolnišnice same, ne ve, kako dolge dejansko so.

Slovensko zdravstvo je še vedno državno zdravstvo


Dostopnost do zdravnika in kvalitetno zdravljenje sta ključna elementa javnega zdravstva. Slednje zagovarjajo tudi v skupini Zdravstvo.si.

Toda v Sloveniji po mnenju piscev trenutno nikakor ni tako, saj imamo nedostopno in neučinkovito državno zdravstvo, ki je prežeto s korupcijo. Obenem je slovensko državno zdravstvo po njihovem mnenju povsem neprimerljivo s sistemi javnega zdravstva v drugih evropskih državah, kjer to temelji na dostopnosti, prosti izbiri zdravnika in načelu solidarnosti zavarovancev.

Te slabosti slovenski bolniki lahko občutijo že najmanj 30 let, nadaljujejo zdravniki, kljub temu pa sami skupaj s preostalimi zdravstvenimi delavci nimajo nobenega vpliva na ureditev zdravstvenega sistema, temveč "o tem odločajo minister za zdravje, vodstva državnih zdravstvenih ustanov, ZZZS in z njimi povezani privilegirani dobavitelji medicinske opreme."

V takšnem sitemu pa je bolnik samo sredstvo in ne cilj. Ljudi zato pozivajo, "naj ne nasedajo obljubam številnih, ki pod pretvezo javnega zdravstva v resnici že vrsto let ohranjajo državno zdravstvo. S tem onemogočajo vsem dostopno in kvalitetno zdravljenje bolnikov. Ljudje naj ne nasedajo zgodbi o privatizaciji javnega zdravstva. Gre za enako plačilo storitev ne glede na status izvajalca, kar je v korist bolnikov, predvsem tistih z nižjimi dohodki!"

Nasprotovanja reformam v zdravniških vrstah ni


Za komentar o zapisanem smo povprašali tudi največji sindikat zdravnikov FIDES. Tam zapisanega niso neposredno komentirali, temveč poudarili, da so podobne zahteve sami izpostavili že leta 2014. Takrat so med drugim zahtevali:

  • sledenju načelu "bolnik je v središču pozornosti"

  • doseganju preglednega, pravičnega in učinkovitega sistema plačila prispevkov za zdravstveno varstvo,

  • konkurence med ponudniki zavarovanj in s tem uveljavljanju evropskih načel svobodne konkurence,

  • doseganja učinkovitega sistema plačevanja zdravstvenih storitev izvajalcem, pri čemer naj se upošteva načelo da denar sledi pacientu,

  • krepitvi sistema javnega zdravstva,

  • zmanjšanju razlike v dostopnosti do zdravstvenih storitev,

  • učinkovitemu razpolaganju z denarnimi in kadrovskimi viri,

  • zagotovitvi rasti kakovosti zdravstvenih storitev in varnosti pacientov,

  • konkurenčnost med izvajalci v domačem in tujem prostoru


Sistem, ki je produkt druge države


Prakse, ki jih zahtevajo zdravniki, v evropskem prostoru niso prav ničesar nenavadnega. Kot izpostavlja zdravnik Federico V. Potočnik, je že dolgo jasno, da je naš sistem zastarel in preživet. Zasnovan je bil v časih z drugo mentaliteto in družbeno ureditvijo, zato je zanj značilna visoka stopnja centralizacije. Možnosti izbire tako za uporabnika-pacienta, kot za zdravnika je malo.

Prav tako je v takšnem sistemu težko nagraditi dobre delavce, direktorji bolnišnic pa se morajo za vsako malo večjo spremembo uskladiti z neskončnim številom deležnikov. Slednje po njegovem mnenju  ustvarja zatohlo vzdušje, ki kriči po kisiku:
"Zato sistem rabi svobodo. Svobodo, da pacient izbere, kje se bo zdravil in pri kom. Svobodo, da ustanove transparentno konkurirajo med seboj in da pacient primerja kakovost med njimi. Zakaj za avto lahko izbiramo med večimi zavarovalnicami glede na ponudbo, v zdravstvu pa mirno prenašamo, da dobimo datum čez dve leti? Poziv kolegov je zato zelo na mestu", zaključuje Potočnik.

Vojna za denar


Kot pravijo naši viri, so bile pretekle garniture na ministrstvu za zdravje zgoraj izpostavljenim rešitvam vse prej kot naklonjene. Toda kot kaže je jesenska zaostritev dogajanja sodu vendarle izbila dno. Takšno doplačevanje zdravstvenih storitev se je namreč že začelo seliti tudi v sloje prebivalstva, ki si tega ne morejo privoščiti.

Da je breme samoplačništva v Sloveniji čedalje večje, dokazujejo tudi podatki ZZZS. Po njih smo Slovenci lani za samoplačniške storitve porabili kar 539 milijonov evrov, kar je skoraj za 130 milijonov evrov več kot tri leta prej.



Samoplačništvo se je pojavilo zaradi nedostopnosti javnega zdravstva in, skupaj s ponudbami novih konceptov zdravstvenih zavarovanj, ki z obljubami po takojšnjem dostopu zdravniške oskrbe ta čas pri komercialnih zavarovalnicah kar cvetijo, razvijajo vzporeden sistem zasebnega zdravstva

In to kljub temu  da smo od 2008 do 2019 v Sloveniji sredstva za zdravstvo povečali kar za milijardo evrov - iz 2,5 milijarde v letu 2008 na 3,6 milijarde v lanskem let.

Na okope za 42 milijonov evrov


Zaradi vsega tega je vlada sprejela sklep, da se v izvajanje zdravstvenih storitev, ki jih krije ZZZS, množično vključi tudi zasebne izvajalce. Odločitev je sprožila silovit odpor med sindikati in nekaterimi aktivisti za "javno" (državno) zdravstvo, vendar v tem trenutku ni verjetno, da bi ministrstvo za zdravje popustilo. Sistem namreč pušča po vseh šivih.

Kljub temu pa ni pričakovati, da bi temu ukrepu sledila kakšna trajnejša zdravstvena reforma, odpor proti temu je namreč v organizacijah, ki so jih izpostavili že zdravniki sami, preprosto prevelik.




KOMENTAR: Blaž Čermelj
Ko popusti minister Gantar, je jasno, da je stanje hudo
Če si še pred kratkim vprašal katerega izmed zdravnikov, ali lahko minister Gantar v slovensko zdravstvo prinese kakršnekoli spremembe, si dobil le kisel nasmešek, da kaj bistveno drugače zagotovo ne bo in da se bo trenutnemu načinu dela skušalo podaljšati življenje, dokler bo pač šlo. Teh 42 milijonov evrov tako pravzaprav ni nobena zmaga za nikogar, temveč le obupan poizkus sistema, da preživi. Kljub neprestanim novim prilivom v javno zdravstveno mrežo se trend daljšanja čakalnih dob ni ustavil, kaj šele obrnil. Pri čemer zaradi trenutnih razmer nihče več ne ve, kako dolge dejansko so, vemo samo, da so številne zakonsko nedopustne. Takšno stanje je brez resnih reform seveda brezupno, kar so vsi po vrsti spoznali zdravstveni delavci, ki v takšnem sistemu svojega poslanstva ne morejo varno opravljati. Čas je, da jih podpremo tudi državljani.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike