V Kamniku odkrili spomenik Francetu Tomšiču – simbolu boja za pravično družbo

Na pobočju Malega gradu v Kamniku so sinoči slovesno odkrili doprsni kip sindikalnega voditelja in politika Franceta Tomšiča. »Demokrat, človek, ki je s svojim in življenjem in delom zaznamoval slovensko pot v svobodo in demokracijo in zasnoval temelje za osamosvojitev … Simbol boja za demokratično in pravično družbo« ga je v nagovoru opisal kamniški župan Matej Slapar.

Tomšičev korak, ki je presegel delavsko gibanje

France Tomšič je bil več kot sindikalist in politik, je poudaril župan. Bil je človek, ki je znal prisluhniti sočloveku, ki je razumel moč skupnosti in ki je znal svojo vizijo uresničiti v času, ko je bilo to vse prej kot samoumevno. Z ustanovitvijo prvega neodvisnega sindikata po drugi svetovni vojni decembra 1987 je naredil korak, ki je presegel delavsko gibanje. »Postal je simbol boja za demokratično in pravično družbo,« je ponazoril Slapar.

Od odkritju doprsnega kipa je župan zaželel zbranim, da bi jih ne spominjal le na Tomšiča, ampak tudi na vrednote, ki jih je živel: na pogum, poštenost, odgovornost in zvestobo domovini. »Ponosen sem, da je Kamnik dom tako velikega moža,« je povedal.

Tomšič kot politični plen

Zbrane je nagovoril tudi ekonomist Bogomir Kovač, ki je raziskoval Tomšičevo vlogo in vpliv na razvoj socialne demokracije v Sloveniji. Tomšič je po njegovih besedah do konca ostal zagovornik ekonomske demokracije in politične participacije. Se je pa zavedal, da sedanji družbeno-ekonomski sistem s svojimi zakonitimi političnimi in ekonomskimi vzvodi povečuje bogastvo elit na račun delavcev, je med drugim povedal ekonomist.

Po dobrih 30 letih je Tomšič po besedah Kovača »občasni politični plen«. Na eni strani je postal del osamosvojitvene politične mitologije, na drugi strani pa mnogi še danes želijo kovati svoj družbeni in politični kapital na račun njegovih političnih projektov. »Današnje odkritje spomenika želi prestopiti ta nesrečni rubikon,.« je dodal ekonomist.

Kulturni program, ki je bil zaradi kislega vremena nekoliko krajši, so sooblikovali ubrani glasovi mešanega pevskega zbora Odmev Kamnik. Organizatorji iz Društva Demos na Kamniškem so ob tej priložnosti izdali tudi publikacijo s spominskimi članki tega kamniškega častnega občana, vizionarja in domoljuba, ki je širši javnosti postal znan predvsem po organizaciji stavke litostrojskih delavcev decembra 1987.

Delavcem v Litostroju prekipelo

V osemdesetih letih je Jugoslavija doživljala hudo gospodarsko krizo, ki je privedla do visoke inflacije, brezposelnosti in splošnega nezadovoljstva med delavci. Tudi na polju gospodarstva se je razgalila neučinkovitost socialističnega sistema in pojavljale so se vse pogostejše zahteve po večji gospodarski in politični svobodi.

Tako tudi v Tovarni Litostroj, ki je kot pomemben proizvajalec strojev in opreme imela več tisoč zaposlenih, ki so se imeli nizke plače in delali v slabih delovnih pogojih. Med zaposlenimi pa je bil tudi France Tomšič, ki je še pred tem imel izkušnje s sindikalnim delovanjem. Leto pred tem je namreč v Kamniku vodil upor občanov proti spornemu zazidalnemu načrtu.

Stavka v Litostroju se je začela 9. decembra in je trajala kar teden dni, med njo pa je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi neodvisnih sindikatov, Prav tako je nastala pobuda za ustanovitev socialdemokratske stranke, prve v takratnem socialističnem vzhodnem bloku.

Glasnik korenitih družbenih sprememb

Tomšič je pozneje, leta 1989, postal tudi prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, a je že kmalu krmilo stranke prepustil Jožetu Pučniku, ta pa leta 1993 Janezu Janši, ki stranko, ki se je pozneje preimenovala v SDS, vodi še danes. Tomšič je umrl marca 2010 v rojstnem Kamniku.

Kot so poudarili organizatorji dogodka, je Tomšič odigral »zgodovinsko vlogo prvega glasnika korenitih družbenih sprememb«. Bil je tudi voditelj drugačnih sindikatov, bolj delavskih, in eden od pobudnikov vzpostavitve socialnega dialoga. »Zato lahko upravičeno trdimo, da je bil Tomšič eden od stebrov prenove družbenega reda in slovenske osamosvojitve,« so navedli.

Tomšič je odigral »zgodovinsko vlogo prvega glasnika korenitih družbenih sprememb«.

»Slovenci moramo imeti svojo palico in mošnjo«

»Samo Tomšič je lahko popeljal delavce Titovih zavodov Litostroj, ponosa takratnega komunističnega režima, v Cankarjev dom, ki je bil zgrajen za partijsko elito tistega časa. Samo Tomšič si je lahko pridobil dovolj zaupanja stavkajočih delavcev in njihovo podporo pod zahtevo za ustanovitev socialdemokratske stranke,« je navedel predsednik Društva Demos na Kamniškem Igor Podbrežnik.

V nadaljevanju je Tomšič prav zaradi litostrojske izkušnje postal voditelj ljudskih množic, saj jih je znal z najpreprostejšimi zahtevami, denimo, da moramo Slovenci imeti svojo puško, palico in mošnjo, navdušiti, da so ponotranjili zapletene deklaracije slovenskih kulturnikov in razumnikov. »Za svoje so sprejeli njihove provokativne zahteve po družbenih spremembah ter začutili enkratno zgodovinsko priložnost, ki se nam je zaradi ekonomskega propada komunizma ponudila v pomladi vzhodnoevropskih narodov,« je spomnil Podbrežnik.