Za prvi glasovalni spor znotraj koalicije poskrbel zakon o tujcih. Levica glasovala proti vladnemu zakonu

Poslanci so danes obravnavali predloga novel zakonov, ki poenostavljata pridobitev dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev, ter predlog dopolnitev zakona, s katerimi bi omejili učinek dvigov minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev.

Izrazito največ polemik se je kresalo ob noveli zakona o tujcih, ki določa znanje slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za bivanje v Sloveniji, kar je razburilo predvsem poslance Levice, ki so glasovali proti. Gre za eno prvih večjih razpok pri glasovanju koalicijskih poslancev v DZ, ostali dve stranki sta novelo podprli.

Zakon o tujcih je sprejela še vlada Janeza Janše in določa, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1, ta člen pa bi v veljavo stopil 27. aprila letos.

Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pripravljalo novelo zakona Janševe vlade, je najprej ta pogoj odpravilo, kasneje pa so to spremembo iz predloga umaknili. Golobova vlada je tako za nekatere sporni člen ohranila, dodala je le zamaknitev izvajanja zakona za 18 mesecev, torej namesto 27. aprila letos bi določilo stopilo v veljavo šele 1. novembra 2024.

Predlog novele zakona o tujcih je že v ponedeljek med obravnavo na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poskrbel za polemike. Poslanci kljub kritikam nekaterih nevladnih organizacij in koalicijske stranke Levice iz novele namreč niso umaknili prej omenjenega člena. Razširili pa so nabor institucij, ki opravljajo preizkuse znanja slovenskega jezika, in določili 18-mesečno prehodno obdobje uveljavitve novele.

Notranji minister Boštjan Poklukar je danes v predstavitvi novele dejal, da z zakonom predvsem odpravljajo administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev. V predlogu novele ohranjajo zahtevo po znanju jezika za družinske člane tujcev, vendar tujcem z odlogom dajejo dovolj časa, da bodo potrebno znanje tudi lahko pridobili na brezplačnih tečajih. Poklukar verjame, da so v noveli našli ravnovesje med različnimi interesi.

V tokratnem predlogu se ministrstvo zavezuje tudi k pripravi sodobne migracijske strategije v roku šestih mesecev, ki bo imela poudarek na tem, da bo izvajana v praksi in ne bo zgolj napisan dokument, je dodal notranji minister.

V Levici glasovali proti, ker ne verjamejo, da slovenščina za tujce pomeni boljšo integracijo

V Levici noveli zakona o tujcih izrecno nasprotujejo, saj bo po mnenju poslanke Nataše Sukič po preteku zakonskega roka 18 mesecev sledilo razbijanje družin, ker novela ne vsebuje varovalk pred tem.

»Novela ZTuj-2G ohranja najbolj sporno določbo tako imenovanega Hojsovega zakona, da mora polnoletni pridruženi član gospodinjstva o podaljšanju bivanja opraviti jezikovni izpit na ravni A1. Obdobje za uveljavitev se zgolj podaljšuje za 18 mesecev. Kaj bo sledilo, če takrat kdo tega pogoja ne bo izpolnil? Bomo deportirali člane družine tujih delavcev? Bodo otroci v teh družinah prisiljeni živeti brez obeh staršev?« se je spraševala Sukičeva.

»Tujci imajo že tako in tako nepremostljive težave pri dostopu do stanovanj, pri uveljavljanju delavskih pravic in pri administrativnih postopkih. Na vsakem koraku so podvrženi ksenofobiji in rasizmu in čez 18 mesecev se bo zelo verjetno zgodilo točno to, kar bi se zgodilo po obstoječem Janševem zakonu prihodnji mesec,« je še dejala Sukičeva, ki meni, da znanje slovenščine ne pripomore k boljši integraciji v družbo.

Obe ostali koalicijski stranki bosta predlog novele podprli. Jonas Žnidaršič je v imenu poslanske skupine SD dejal, da država priseljence potrebuje, oni pa povratno potrebujejo državo.

Tudi Tereza Novak iz Svobode je dejala, da mora država ustvariti pogoje za integracijo ekonomskih migrantov. »Zavedamo se, da zakon ne rešuje niti slučajno celotne problematike tujih delavcev in njihovih družinskih članov, zagotovo pa predstavlja korak v smer nastanka neke integracijske politike, ki bo v prihodnje dala pozitivne rezultate. Hitrih rešitev na področju integracije ni, je pa potrebna strpnost in odprtost, da bomo v Sloveniji vsi živeli boljše.«

Znanje jezika je in mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje

»Cilj Nove Slovenije je doseči čim boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Znanje jezika in poznavanje slovenske kulture mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje in ob teh temeljih ne smemo in tudi ne bomo odstopali,« je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi dejala Vida Čadonič Špelič. »Slovenija lahko nudi zaposlitvene priložnosti, vendar pod jasnimi pogoji, to je spoštovanje slovenskega pravnega reda, ki mora postati tudi pogoj za podaljšanje dovoljenj za prebivanje tujcev in pogoj za socialne transfere.«

Tudi Branko Grims je v predstavitvi stališča SDS navedel, da se integracija začne z znanjem in uporabo slovenskega jezika. Citiral je mnenje velenjskega župana iz vrst SD, da »zaradi splošne draginje v današnjem času opažamo, da se število prosilcev na področju socialnih transferjev povečuje in zato izražamo utemeljeno skrb za zagotavljanje zadostnih sredstev tako v občinskem proračunu kot v proračunu Republike Slovenije, če se ukine periodično preverjanje izpolnjevanja pogojev zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote za tujce.«

 

4 komentarji

  1. “Sukičeva, ki meni, da znanje slovenščine ne pripomore k boljši integraciji v družbo.”

    Nočem izpasti žaljiv, a osebno se mi zdi na meji abotnega, da lahko kaj takšnega izjavi ena izmed 90 oseb v parlamentu, ki naj bi predstavljala 2,1 milijona državljanov.

    Moja žena, ki prihaja iz Latinske Amerike, je prvo leto ravno zaradi neznanja našega jezika – angleščine v tistih koncih praktično ne poznajo, zato se je bilo zanjo tukaj še toliko bolj nujno naučiti slovensko – razen komunikacije z mano bila praktično socialno izolirana in precej nesrečna. Šele ko je prišla na vrsto (čakanje na tečaj je nerazumno dolgo) za 180-urni brezplačni državni tečaj za integracijo in učenje slovenskega jezika in ko se je naučila osnov slovenskega jezika, ki so zadoščale za komunikacijo v slovenskem jeziku, se je nazaj razcvetela.

    To, kar je rekla poslanka Sukič, je povsem mimo domnevne agende stranke, ki naj bi bila ravno za pravice manjšin. In pravica manjšin je tudi biti integriran, socialno sprejet in srečen. In za to je potrebno učenje jezika države, kjer dolgoročno bivaš.

  2. Levica bi povabila vse migrante in tujce v Slovenijo, samo tega nam ne zaupajo, kdo bo vse te prišleke na socialnem turizmu VZDRŽEVAL.
    Res pa je, da prihajajo tisti, ki opravljajo tista dela, katera naši lenuhi nočejo početi. Posledično tudi država od takšnih zaposlenih nima veliko. Še slabše – z združevanjem družin se dvigajo socialni transferji v nebo, kar pomeni, da naši državljani preživljajo prišleke.
    Levici je tudi vseeno, če znajo slovensko ali ne. Zanimivo? Kako se bodo integrirali, če se nočejo naučiti naš jezik. V tujini je ta zgodba bistveno drugačna. Pot do socialnih transferjem vodi preko znanja, vsaj osnovnega, jezika gostiteljice in plačnice vsega udobja.

  3. Levica dela nerede po vsen svetu.
    Tudi pri nas.

    Poglejmo kakšni zakoni za tujce veljajo po EVROPSKIH državah!
    Zgledujmo se po Švici, ki nam je bila včasih vzor.

    Poznam Kosovsko družino na Krasu, ki tu živi že več kot 15 let. Mati te družine se ni naučila nič slovenščine. Zato imajo na šoli učitelji težave z njenimi otroki, materi pa ne morejo nič dopovedati, ker jih ne razume.
    Da se odpravi take probleme, je NUJNO, da se tujci pri nas naučijo naš jezik, ker so k nam prišli zato, da tu dobijo denar – eni za delo, drugi pa SOCIJALNE podpore in otroški dodatek.

    Znanje SLOVENŠČINE je nujno za vse, ki pri nas živijo.

Komentiraj