Z grafiti popisana Ljubljana ni manifestacija svobode izražanja (FOTO)

V tednih karantene je bilo na ljubljanskih ulicah veliko manj ljudi kot običajno, večina Ljubljančanov je ulice uporabljala kot dostop do trgovin in parkov. Prav zato so namesto obrazov ljudi izstopali zidovi, ki so bili z vsakim dnem bolj popisani.

Nekatere grafite so že odstranili, gre večinoma za javne stavbe (npr. tistega na Ministrstvu za kulturo), a mnogi, predvsem na stavbah zasebnih lastnikov, še čakajo na odstranitev. Ampak le ta ni nujno zagotovilo, da se to ne bo ponovilo, saj "umetniki" najraje uporabljajo "tabulo raso", torej sveže obnovljene fasade.

Velik porast grafitov je nastal v času, od kar imamo v Sloveniji »skrajno desno« vlado, po vsebini pa bi jih lahko kategorizirali v tri večje skupine: aktualno-politične, revolucionarne in okoljske grafite.

Aktualno-politični grafiti

[caption id="attachment_255503" align="alignright" width="225"] Majhni grafiti kolesa s pestjo so skoraj v vsaki ljubljanski ulici[/caption]

Velik grafit »Covid-19 - 1984« se nahaja nasproti stavbe RTV-ja, Čopovo in Trubarjevo ulico krasijo »Vlado v karanteno«, »Vojsko v karanteno«, grafit pred stavbo NIJZ kritizira ukrepe ob epidemiji.

V običajnih časih je pisanje po zidovih rezervirano za mlade prestopnike, grafiti pa se večinoma nahajajo v temačnih stranskih ulicah, na mestih, kjer je že množica drugih grafitov. Srd nad formacijo nove slovenske vlade, ki je med drugim spravil kolesarje na ulice, pa je povzročil, da novi grafiti nastajajo na zelo izpostavljenih mestih, na stavbah, ki so tudi velikega kulturnega pomena za naš narod.

Zagotovo je najbolj razburil grafit Janeza Janše z napisom »smrt narodu, svoboda fašizmu«, ki so ga odstranili v Mariboru. Resda je bil v Mariboru večji, ampak ljubljanske ulice so polne taistih grafitov. Ni potrebno posebej poudarjati, da je primerjanje demokratično izvoljenega predsednika vlade s Hitlerjem žaljivo do njegovega osebnega dostojanstva.

Taka politična agitacija, ki jo vidimo tudi na protestih, pa je izjemno problematična za slovensko demokracijo, saj marginalizira in demonizira vse, ki ne pripadamo levo-progresivni ideologiji in morda zagovarjamo konservativnejše vrednote. Vnaprejšnja demonizacija pa tudi onemogoča kakršenkoli dialog.

[caption id="attachment_255506" align="aligncenter" width="640"] Grafit Janše z iztegnjeno roko.[/caption]

Revolucionarni grafiti

[caption id="attachment_255508" align="alignright" width="378"] "Gotovi so!" z anarhističnim A[/caption]

Grafit Janše delno že lahko uvrščamo v to skupino grafitov. Ti so za Slovence problematični v luči spomina na revolucionarno nasilje med in po drugi svetovni vojni; nedavni protesti v ZDA, ki so jih za izgrede izkoristile nekatere skrajno levičarske in anarhistične skupine, pa dokazujejo, da sta mir in demokracija zelo krhka civilizacijska dosežka.

Morda mislimo, da so grafiti »Revolucija«, »Gotovi so« in »OF - 2020« zelo nedolžni, ampak vse nasilne revolucije so se začele s takimi parolami. Sploh če vemo, da večino teh grafitov spremlja obkrožena črka A, ki je emblem anarhističnih terorističnih skupin po celem svetu in emblem skupine Antifa, ki v ZDA zlorablja tragedijo Georga Floyda tako rekoč za državni udar.

[caption id="attachment_255509" align="aligncenter" width="617"] "To je revolucija!"[/caption]

Okoljski grafiti

Največ novih grafitov pa je okoljsko-aktivističnih. Večinoma so obarvani zeleno, z različnimi pozivi za »podnebno pravičnost«, za "boj proti kapitalu« ipd. Večina grafitov je narejenih po šabloni, torej gre za sistematični način boja za čisto okolja preko grafitiranja.

[caption id="attachment_255510" align="alignleft" width="356"] Mar okoljski aktivisti vedo, da ni lahko odstraniti takih grafitov?[/caption]

Na različnih protestih podnebni aktivisti nasprotujejo človeškim aktivnostim in gospodarstvu, problematizirajo veliko porabo vode pri živinoreji in onesnaževanje industrije. Morda bi jih bilo smiselno opomniti, da so barve same po sebi okoljsko problematične, prav tako potisni plini. Da ne govorimo o odstranjevanju takih grafitov iz različnih površin, porabi se veliko vode, običajno tudi kemikalije, ki so okolju nevarne.

Kdo so avtorji?

Meje med tremi kategorijami so veliko bolj umetne, kot so ideje, ki stojijo za njimi. Večina parol, ki na novo krasi ljubljanske zidove, so zelo verjetno nastale izpod rok malega števila »umetnikov«. Ti aktivisti pripadajo skupinam, ki zavračajo argumentirano razpravo, saj parole in napisi ne zahtevajo odgovora ali debate, so same zase dovolj.

Še več, taiste skupine velikokrat vsako nasprotujoče mnenje v trenutku proglasijo za sovražni govor, srž marsikaterega napisa pa je sovraštvo do sistema in demokratičnega parlamentarizma.

[caption id="attachment_255512" align="alignleft" width="352"] Napis pred NIJZ blizu Prešernovega trga[/caption]

Kje so meje svobodnega izražanja?

Priznam, da obstajajo veliki dosežki poulične umetnosti in ob marsikaterem lahko ostaneš odprtih ust. Mnogo je fascinantnih in krasijo večkrat puste zidove. Poznamo grafite, ki so nastali v tujini, pa jih zaradi sporočila pozna ves svet.

A prav vsako pisanje po zidovih, najsi bo politično ali umetniško, je v nasprotju s temeljno demokratično normo in človekovo pravico - pravico do zasebne lastnine, ki je varovana tudi v naši ustavi. Pisanje po zidovih brez dovoljenja lastnika bi moralo biti sankcionirano in brez izjem kaznovano, pa če je stavba zasebna, javna ali cerkvena. Kazen za tak prekršek je lahko zelo preprosta - družbeno koristno delo v obliki čiščenja grafitov. Morda je to najboljši način, kako se očisti naše ulice.

Mnogo poti je, da manifestiramo svobodo izražanja. Človekova narava je taka, da je veliko težje nekoga užaliti ali biti sovražen, če si z njim v dialogu in govoriš z obrazom proti obrazu. Tak dialog spodbuja razmišljanje, napredek in toleranco do drugače mislečih. Zato je zadnji čas, da zamenjamo ulico z argumentirano javno razpravo.

Potem, ko je bila fasada @mk_gov_si nekaj dni nazaj prepleskana, so se neznanci zopet odločili, da je zapravljanje davkoplačevalskega denarja najboljša oblika protesta. pic.twitter.com/WHENAzZAZM

— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) June 8, 2020