Vse več težav zaradi dronov: kukajo v spalnice, snemajo teren v kriminalne namene. Kako je z regulacijo v Sloveniji?
Droni so eni izmed zelo priljubljenih novodobni "igračk", ki si jih zaradi dostopne cene lahko privošči vse več ljudi.
Ta brezpilotna plovila so v marsičem družbeno povsem koristna, denimo za hitro odkrivanje prometnih nesreč, pregled terena ob požarih in naravnih ter drugih nesrečah, za prelepe posnetke pokrajine ali fotografiranje nam pomembnih dogodkov iz zraka itd..
A Britanci, kjer je uporaba dronov v zadnjih letih močno v porastu, ugotavljajo, da imajo z njimi lahko tudi velike probleme. Težava ni samo v nekontroliranih preletih, ampak predvsem v njihovi zlorabi v kriminalne namene.
Prav zato se v Veliki Britaniji in drugje pojavlja potreba po regulaciji tega področja. Preverili smo, kako se ta odvija v Sloveniji.
V Veliki Britaniji so policisti po poročanju The Independenta zahtevali regulacijo uporabe dronov prav zaradi povečanja števila kriminalnih dejanj, v katerih so bili uporabljena ta brezpilotna plovila.
Slednja so, glede na leto 2014, narasla kar za 352 odstotkov. Pred dvema letoma je namreč bilo na otoku zaznanih 94 kaznivih dejanj z vpletenostjo dronov, leta 2015 pa že 425. Za leto 2016 pričakujejo še povečanje tega števila, saj so le do maja našteli že 272 tovrstnih kaznivih dejanj.
Med kaznivimi dejanji z droni se največkrat znajdejo razna vohunjenja z nadzorom spalnic, ali pa celotnih objektov za kasnejše vlome, za snemanje PIN številk uporabnikov na bankomatih, najbolj zaskrbljujoča pa je njihova uporaba v pedofilske namene; v kar nekaj primerih so namreč droni nad otroškimi igrišči snemali otroke.
Tako so britanski policisti 257 primerov preletavanja dronov obravnavali kot nevarnost za javno varnost, v petih primerih se je njihova uporaba nanašala na nasilna dejanja, v trinajstih primerih na vlome, v štirinajstih pa na transport, saj so droni prenašali nevarne snovi. Sedem primerov je bilo povezano s pedofilijo.
Kako je z regulacijo uporabe dronov v Sloveniji
Zaradi neurejene situacije je Agencija za civilno letalstvo maja izdala direktivo o varnosti glede uporabe brezpilotnih letalnikov, ki bo veljala do sprejema predloga uredbe o propelerskih letalnikih. Direktiva večino do sedaj veljavnih, oziroma nereguliranih stvari prepoveduje ali striktno omejuje ter za kršenje določil nalaga visoke kazni.
Nova direkcija ureja uporabo brezpilotnih letalnikov, ki niso težji od 150 kilogramov in lažji od 250 gramov, tako, da je njihova uporaba (brezplačna ali za plačilo) za opravljanje nalog iz zraka prepovedana. To vključuje snemanje, oglaševanje in nadzor iz zraka, protipožarno zaščito, proženje plazov, letenje v znanstvenoraziskovalne namene, letenje za televizijske in filmske potrebe in potrebe poročanja. Agencija si je pridržala pravico, da potrdi izjeme.
Za ostale namene je prepovedano tudi letenje na območjih razreda III in IV, na katerem so stanovanjski, poslovni in rekreativni objekti ter nizke gradnje, kot so avtoceste ter v središčih mest in vseh vrst naselij. V primeru kršitev so predvidene globe, predpisane v zakonu o letalstvu, od 250 do 33.000 evrov, odvisno od prekrška in statusa osebe.
Če imate na dronu kamero, lahko leti le v spremstvu opazovalca
Letenje z droni je tako, s številnimi omejitvami, dovoljeno le za šport in rekreacijo in sicer na območjih razreda I in II, kar pomeni, da tam ni drugih ljudi in ni objektov za bivanje.
Tovrstni poleti se lahko izvajajo le podnevi, pred poletom je potrebno preveriti sisteme in pridobiti vse potrebne informacije za načrtovani polet (meteorološke in druge podatke, ki bi lahko vplivali na varnost poleta).
Med drugim dron ne sme leteti 30 metrov ali bližje od ljudi, živali, zgradb, vozil vseh vrst in daljnovodov. Minimalna oddaljenost letalnika od skupine ljudi, za kar se šteje več kot 12 ljudi, pa mora biti vsaj 150 metrov.
Prav tako dron ne sme leteti višje od 150 metrov nad okoliškim terenom.
Če nekdo upravlja z dronom, ki ima nameščeno kamero za opazovanje okolice, lahko polete izvaja samo v spremstvu opazovalca, sam pa lahko le upravlja z dronom, pri čemer ta ne sme zapustiti njegovega vidnega polja.
Najcenejše drone je na našem trgu mogoče dobiti že za 50 do 100 evrov. Gre za manjša, enostavna plovila, ki v zrak poletijo za 6, 7 minut in nimajo vgrajene kamere, polnijo pa se okrog 80 minut.
Za okoli tisočaka se dobi že povsem uporaben dron, ki lahko leti tudi do pol ure brez polnjenja, z maksimalno hitrostjo okrog 60 km/h in ima vgrajeno kamero s 14 megapiksli ločljivosti.
Profesionalni droni so opremljeni z 360 stopinjsko 4K kamero, ki ima kar dvakrat višjo ločljivost od HD. Vse to je mogoče nabaviti brez kakršnihkoli omejitev. Takšni droni dosežejo tudi hitrosti do 1120 km/h in lahko v zrak poletijo tudi tri kilometre visoko.
Mnogi droni imajo urejeno povezavo s mobilnimi napravami, kot so pametni telefon ali tablica, dobi pa se tudi primerke, ki imajo že vgrajen nočni pogled.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.