Vroča tema: Nacionalno preverjanje znanja ne sme postati pehanje za oceno, katera šola je boljša

Poslanci vladne koalicije so ob nasprotovanju opozicije sprejeli novelo zakona o osnovni šoli. Za so glasovali v Svobodi, SD in Levici, proti pa so bili v opozicijskih SDS in NSi. Noveliran zakon o osnovni šoli prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce in nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Določa tudi, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa. Novosti so tudi pri šolanju od doma. O prednostih in slabostih sprejetih zadev smo se pogovarjali s predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Laro Romih.

Naša sogovornica je opozorila, da je bil NPZ poskusno že uveden v tretjem razredu na nekaj šolah in rezultati so bili dobri. »Šola, če skrbi za kakovost, te rezultate z resnim samoevalviranjem lahko uporabi sebi v prid, kar se je izkazalo kot dobro, obenem pa je v resnici to tudi osnovni namen NPZ,« pravi Romihova in dodaja, da se poleg tega z rezultati v 3. razredu lahko zazna tiste učence, ki imajo večji manko in se z njimi potem ciljno dela ter v 6. razredu preveri napredek. Če to ne bo pritisk na otoke kot neke vrste male mature, potem je to koristno, poudarja.

Na vprašanje, ali obstaja bojazen, da bo do kampanjskega učenje prišlo že ob koncu tretjega razreda, je odgovorila: »Da, na to je treba zelo paziti. Če bo pravilno razloženo učiteljem in staršem, da to ni pehanje za ocenami, da je moja šola boljša kot tvoja, ampak to res vzamejo kot interno evalvacijo, kaj so dosegli, potem do tega ne bi smelo priti.«

Lara Romih še dodaja, da je smiselno, da se na NPZ ne pripravlja. »Delaš svojo učno snov, potem pa je to en presek. Sedaj, ko bo to štelo za oceno, se bojim, da bo to še nekoliko hujše in to bo treba nadzirati. Tudi starši moramo to spremljati in preverjati, ali gre NPZ res v tisti smeri ali je morebiti skrenil s poti in gre nekam drugam in ga je treba spet usmeriti na pot, kot je bila začrtana.«

Kot nam je še povedala predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih, so teme, ki so vključene v zakon o osnovnem šolstvu, naslovili in argumentirano spremljali med pripravo predloga skupaj z ministrstvom, kjer so bili kot sogovornik, in tako večjih težav s temi področji v ZASSS niso imeli. Kot so poudarili po razpravi, pa jih žalosti, kako pogosto stroko in prakso preglasijo interesi poslancev, ki pogosto niti ne preberejo argumentov. »Kmalu pa gre v regijske razprave osnutek Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 (NPVI). Osnutek je že v začetku izrazito akademski dokument, ki je bolj niz ciljev in želja akademikov ter neke vrste diktat od zgoraj navzdol. Za razliko od dokumenta Partnerstva, ki je nastal bolj prepreden s praktiki in akademiki ter od spodaj navzgor. NPVI zna zato naleteti na težave pri izvedbi. Računamo, da se bo dokument v naslednjih mesecih preoblikoval, dopolnil, da bo razumski glas praktikov slišan in upoštevan. Prav tako glas staršev, kjer je morje tako akademikov kot praktikov,« pravijo v ZASSS in to je v zadnjem delu oddaje potrdila tudi naša sogovornica.