Vrhovno sodišče bliskovito opravilo s pritožbo Trohe, a zakon o RTV vseeno zamaknjen: kdaj bosta torej padla Whatmough in Urbanija?

Foto: Jernej Prelac
POSLUŠAJ ČLANEK
Mudi se, zelo mudi. Potem ko je Državna volilna komisija (DVK) pohitela z uradno ugotovitvijo izidov trojnega referenduma, je Vrhovno sodišče bliskovito opravilo tudi s pritožbo Ladislava Trohe: v torek je bilo znano, da je edina pritožba bila vložena, v sredo je sodišče svojo odločitev že poslalo pritožniku.

A kot poroča STA, se Trohi s prevzemom odločbe sodišča ne mudi toliko kot vladajoči politiki in državnim institucijam – za to ima 15 dni časa. 

Slednje ni nepomembno, saj si vladajoča politika ter del stavkajočih novinarjev na RTV želi uveljavitve na referendumu potrjenega Zakona o RTV čim prej, da izvede svojo namero: odstavitev obstoječega vodstva javnega medija ter postavitev novega.

A tudi, ko bo s pritožbo Trohe in njegovih Osveščenih prebivalcev Slovenije po predpisanih postopkih dokončno opravljeno, glave generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča in direktorja televizije Uroša Urbanije še ne bodo kar padle.  

Dr. Matej Avbelj opozarja na protiustavnost Zakona o RTV in ta bo, kot pravi Gregorčič, slednje tudi predočil Ustavnemu sodišču. Kako daleč pa bi se postopki z odstavitvijo vodstva lahko zavlekli, smo preverjali še pri enem pravnemu strokovnjaku. 

Zakon o RTV je bil konec novembra na referendumu prepričljivo sprejet s 63 odstotki glasov za in 37 proti, kar je vladno koalicijo pahnilo v evforijo. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je denimo izjavila, da so javno RTV »rešili iz strankarskega in političnega primeža, v katerem se je znašla«. 


Slednje pomeni "čiščenje" s strani vladne politike tudi na RTV, kot to počnejo v policiji, po državnih podjetjih in povsod drugod, kamor lahko sežejo. Pri tem jim je na pomoč priskočila DVK. Zakon bi sprva moral začeti veljati 24. januarja, v vmesnem času pa bi DVK morala ugotoviti, za koliko se je zmanjšalo število volilnih upravičencev (zaradi smrti, kaj šteje pri referendumskem kvorumu). Ker pa so ugotovili, da število morebitnih umrlih ne more spremeniti izida glasovanja, so to ugotovili že mesec prej, 15. decembra.

V tridnevnem pritožbenem roku je na ugotovitev izida prišla ena sama pritožba – Osveščenih prebivalcev Slovenije s prvopodpisanim Ladislavom Troho. Pritožili so se na postopek izvedbe referendumov in volitev. Za odločitev o pritožbi ima Vrhovno sodišče 30 dni časa, a je presodilo nemudoma, že danes. Čeprav odločba še ni bila izročena stranki v postopku, Slovenske novice že poročajo, da so sodniki po neuradnih informacijah pritožbo zavrgli, ker da je prišla prepozno.

Na STA so pri Ladislavu Trohi že poizvedovali, ali je odločbo prevzel, in dobili negativen odgovor. Trohi se, kot so izvedeli pri STA, s prevzemom odločbe ne mudi in jo bodo prevzeli "počasi".

Kdaj bo torej zakon vstopil v veljavo?


Zakon bo začel veljati, ko se o odločitvi o pritožbi in z uradnimi rezultati referenduma seznanil državni zbor, kar naj bi bilo še ta teden, nakar sledi objava v Uradnem listu RS. Takrat naj bi funkcije dosedanjih organov prenehale veljati. Kar pa je po mnenju dr. Mateja Avblja in pravnega strokovnjaka, ki smo ga povprašali glede nekaterih pravnih vprašanj, vendar želi ostati neimenovan, neustavno.

Sedanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič je zato napovedal, da bo takoj po tem, ko bo zakon objavljen v Uradnem listu, vložil pobudo za ustavno presojo zakona.

Časovnica odvisna od ravnanja Ustavnega sodišča


Pobuda je institut, s čimer lahko razpolaga vsak državljan, a Ustavno sodišče sprejme samo tiste, kjer je neposredno, konkretno izkazan pravni interes, je razložil pravni strokovnjak, na katerega smo se obrnili. Na primer, ne bi mogel pobude vložiti nezadovoljen gledalec, lahko pa bi jo npr. nekdo, ki bi s tem zakonom bil neposredno prizadet. To bi lahko bilo sedanje vodstvo, ki bi imelo tak jasno dokazljiv pravni interes, saj njegova funkcija z novim zakonom preneha. V tem primeru sodišče zadevo začne obravnavati.


Če je zadeva problematična v smislu, da bi uveljavitev zakona imela težko popravljive ali nepopravljive škodljive posledice za vlagatelja,  ima sodišče vedno možnost, da z začasno odredbo zadrži izvrševanje zakona do svoje končne odločitve.

Če obstaja možnost protiustavnosti, bi Ustavno sodišče, da ne bi nastale nepopravljive posledice, začasno, do njegove odločitve, zadržalo izvrševanje tega zakona. Sodišče tega ne sprejme velikokrat, a ta možnost obstaja. Lahko pa dopusti, da se zakon izvršuje do časa, ko zakon pride na dnevni red. Rokov, v katerem bi sodišče moralo odločiti zadevo, pa po zakonu ni. Tako bi se lahko aktualno vodstvo obdržalo na položaju dlje časa, celo v pozno pomlad.

Ko gre za referendumski zakon, ki ima poseben javni pomen, bi sodišče obravnavalo zadevo prednostno in lahko odločilo že v kakšnem mesecu. Če sklepamo, da bo v uradnem listu zakon objavljen konec decembra ali v začetku januarja, bi lahko bila usoda zakona znana v začetku februarja. Če bi sodišče še prej zadržalo izvajanje zakona, bi zadeva obstala v stanju, kakršno je bilo pred referendumom, če ne, pa bi se postopki na RTV začeli.


Nadzorovali bodo sami sebe

Kot je opozoril že ekonomist dr. Janez Šušteršič, z novim zakonom nastane še problem nadzora, med drugim tudi finančnega, saj je nova organizacija vodstva javnega medija postavljena tako, da sistem nadzoruje samega sebe, brez učinkovitega nadzora poslovanja od zunaj. Tudi zaradi tega se pričakujejo finančne težave, kar pa namerava koalicija reševati v prihodnje – bodisi s povišanjem RTV prispevka ali pa novim zakonom, ki bi na novo uredil financiranje RTV.

Zaradi predolgih postopkov nov poskus predčasne menjave Whatmougha


To pa so seveda zgolj različni pravni vidiki vprašanja. Za naš medij je direktor TV Slovenija Uroš Urbanija spomnil, da je sam predsednik vlade Robert Golob izjavil, da je njegova največja bolečina, da do začetka prihodnjega leta vodstva RTV ne bo mogel zamenjati.

"Želja" predsednika vlade se zdaj zamika za več mesecev, zato so se pojavili poskusi zamenjave vodstva preko programskega sveta. Na seji programskega sveta prejšnji ponedeljek je bilo razvidno, da absolutne večine, ki bi podpirala tovrstni vdor politike na RTV, zaenkrat ni, je povedal Urbanija. Zaenkrat še obstaja vladavina prava, je poudaril Urbanija, procedure pa so take, da se vodstva ne da kar tako hitro obglaviti.

Novo vodstvo bi se tako dejansko lahko vzpostavilo šele nekje julija oziroma avgusta 2023, seveda pa bi z uveljavitvijo zakona postali zgolj vršilci dolžnosti, kar bi, kot že rečeno, ostali do poletja. A zgolj z menjavo vodstva RTV Slovenija še ne bodo mogli kar tako poseči v programske in kadrovske zadeve, kamor se jim predvsem mudi. Po novem zakonu so namreč bolj zaščitena mesta odgovornih urednikov programov. Tudi predstojniki drugih organizacijskih enot lahko nadaljujejo z delom do konca izteka mandata, razen v primerih, ki jih določi statut. Slednje pa pomeni, da bi Jadranka Rebernik odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija lahko ostala tudi do marca 2026.

Hude bolečine predsednika vlade Roberta Goloba tako očitno še ne bo kmalu konec.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike